Monday, May 21, 2018
[Total: 0    Average: 0/5]

Medenična vnetna bolezen (MVB ali PID – pelvic inflammatory diases) se razvije, ko bakterije iz sečil, skozi maternični vrat, kolonizirajo notranje spolne organe. MVB lahko povzročijo številni mikroorganizmi, večino njih pa se povezuje pri okužbi z gonorejo in klamidijo. Znanstveniki so odkrili, da pa pri MVB okužbah dokaj pomembno vlogo odigrajo tudi manjše vaginalne okužbe in okužbe materničnega vratu.

Simptomi

Najpogostejša simptoma sta abdominalna bolečina in vaginalni izcedek. Sekundarni simptomi se nanašajo na bolečine v desnem zgornjem trebušnem predelu, bolečine med spolnimi odnosi in neredne menstrualne krvavitve. Pri okužbi s klamidijo pa se simptomi pojavijo šele, ko je okužba napredovala in na reproduktivnih organih že pustila hujše posledice.

Večina žensk s poškodovanimi jajcevodi, kot posledico medenične vnetne bolezni, simptomov sploh nima. Mikroorganizmi kot je npr. C. trachomatis na jajcevodih izvedejo tiho invazijo, ki povzroči majhne brazgotinice, ki preprečujejo koncepcijo jajčeca in spermija. Brazgotinice pa med drugim tudi preprečujejo potovanje oplojenega jajčeca v maternico, kar se kaže z zunaj maternično nosečnostjo, ki je lahko nevarna za zdravje matere in skoraj vedno usodna za njen plod. Neplodnost, kronične bolečine v medenici in brazgotinice na jajcevodih se pojavijo približno pri petini pacientk z medenično vnetno boleznijo.

Za medenično vnetno bolezen pa so značilni pogosti recedivi. Kar pri tretjini žensk se MVB ponovi vsaj enkrat v življenju. Z vsakim recidivom pa se tveganje za nastanek neplodnosti, kroničnih bolečin v medenici in nastanek brazgotinic še poveča.

Vzrok

Večina primerov (okoli 90%) primerov medenične vnetne bolezni se povezuje z okužbami s spolno prenosljivimi boleznimi, najpogosteje z gonorejo in klamidijo. Najpogosteje naselijo vaginalno sluznico, analno področje in redko tudi ustno sluznico.

Skupaj s številom spolnih partnerjev se povečuje tveganje obolenja za MVB. Pogosto izpiranje vagine bakterije potisne globlje v reproduktivne organe, rezultat tega pa je lahko MVB. Če pogosto menjate partnerje, ali pa niste seznanjeni s spolno zgodovino trenutnega partnerja, med spolnim odnosom uporabljajte kondom.

Zdravljenje

Medenično vnetno bolezen je zelo težko diagnosticirati, zato je večkrat spregledana. V primeru, da se pojavijo že omenjeni simptomi, bo zdravnik poskušal določiti natančen izvor bolečine. Zdravnik preveri telesno temperaturo, preveri zdravje vaginalne in cervikalne sluznice. Če zdravnik diagnosticira okužbo s klamidijo, gonorejo ali kakšno drugo povzročiteljico MVB, prične zdravljenje po uveljavljenih smernicah.

V primeru, da z rutinskim pregledom ni moč postaviti natančne diagnoze, lahko zdravnik opravi enega izmed naslednji testov: sonogram, biopsijo endometrija ali laparoskopijo in tako MVB loči od ostalih resnih problemov.

V primeru diagnoze MVB se prične antibiotično zdravljenje, ki pa je učinkovito tudi proti drugim okužbam. Simptomi lahko izginejo kmalu ob pričetku zdravljenja, vendar je potrebno terapijo dokončati. Dva do tri dni po zdravljenju mora zdravnik podati oceno uspešnosti zdravljenja.

Približno četrtina pacientk z diagnosticirano MVB je hospitaliziranih. Najpogosteje so to nosečnice in bolnice, ki jim je zaradi primarnega obolenja onemogočeno peroralno jemanje antibiotikov, mladoletne bolnice, pacientke okužene z virusom HIV, ter pacientke pri katerih primarni pregled ni podal natančnega izvora bolezni.

V primerih MVB, kot posledice okužbe spolno prenosljivimi boleznimi, je potrebno zdraviti tudi partnerja.

 

Kategorija:   neplodnost, Ženska neplodnost
Naslednji prispevek

Zdravljenje endometrioze

oktober 4, 2012 0