Friday, November 22, 2019
[Total: 14    Average: 2/5]

Mirena je za preprečevanje nezaželene nosečnosti izjemno učinkovito kontracepcijsko sredstvo. Raziskave so pokazale, da se nosečnost zgodi zgolj 1:1000 uporabnic, kar je v primerjavi s kontracepcijskimi tabletkami <20:1000 vsekakor dober rezultat.

Delovanje

Mirena je iz plastike izdelan hormonski maternični vložek v obliki črke T. Najpogosteje vsebuje hormon levonorgestrel, ki ga pogosto najdemo tudi v kontracepcijskih tabletkah. Vsebnost hormonov je v primerjavi s kontracepcijskimi tableti veliko nižja, saj je penetracija hormonov skozi maternično sluznico veliko bolj učinkovita. Delovanje hormonov zgosti sluz na materničnem vratu in tako otežuje vstop spermijev v maternico, ter ohranja tanjšo maternično sluznico, ki onemogoča implantacijo oplojenega jajčeca. Prav zaradi omenjenih dejavnikov pa bodo vaše menstrualne krvavitve blažje, redne in manj boleče.

Uporaba

Pred namestitvijo, ki jo seveda izvede ginekolog, boste morale na ginekološki pregled. Ginekolog bo ocenil vaše reproduktivno zdravje in na podlagi pregleda izdal dovoljenje za namestitev mirene. Najpogosteje se jo vstavi teden dni po menstrualni krvavitvi. V tem obdobju obstaja najmanjša verjetnost, da bi mirena izpadla, prav tako pa je to najmanj tvegano obdobje v primerih nerednih menstrualnih krvavitvah. Po porodu se mirena lahko vstavi najhitreje šest tednov po rojstvu otroka.

Namestitev

Ginekolog s posebnim pripomočkom mireno v maternico tranvaginalno vstavi skozi maternični vrat. Postopek je sicer neboleč, lahko pa je neprijeten, zato nekateri zdravniki pred namestitvijo priporočajo protibolečinska sredstva. Strokovno nameščena mirena je neopazna in neobčutljiva. Po prvi namestitvi vas naslednji pregled čaka čez šest tednov, nato čez leto dni. Rok trajanja mirene je približno pet let.

Mirena ne preprečuje okužb s spolno prenosljivimi boleznimi. Za preprečevanje nezaželene nosečnosti se priporoča monogamnim zvezam, kjer sta partnerja prepričana, da ni verjetnosti okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi. Negativni stranski učinki uporabe mirene, so podobni stranskim učinkom vseh hormonskih kontracepcij.

Dejavniki tveganja uporabe mirene

Mirena je majhen maternični vložek s sintetičnimi hormoni, ki se absorbirajo v maternično sluznico, preprečuje nezaželeno nosečnost. Večina uporabnic mirene se zelo redko sreča z negativnimi stranskimi učinki. Mirena tako pri večini svoje poslanstvo zaključi po petih letih varne uporabe. Pri nekateri, res da redkih ženskah, pa se lahko pojavijo dokaj hude zdravstvene težave. Kot vse oblike kontracepcije tudi mirena s seboj prinaša nekatere negativne stranske učinke, o katerih se morate pogovoriti s svojim ginekologom.

Vstavitev mirene se priporoča ženskam, ki so rodile vsaj enkrat, so v monogamni zvezi, nimajo zgodovine medenične vnetne bolezni ali zunaj maternične nosečnosti.

Mirene ne priporočamo ženskam:

  • z medenično vnetno boleznijo, ali ženskam z zgodovino medenične vnetne bolezni
  • pri katerih se je pojavil najmanjši sum nosečnosti
  • pri diagnozi raka na dojki, ali pri ozdravljenih ženskah s predhodnim rakom na dojki
  • ženskam z nenormalno lego maternice
  • ženskam, ki pogosto menjajo spolne partnerje
  • ženskam, ki so alergične na levonorgestrel, silikon ali polietilen
  • ženskam s polipi ali miomi na maternični sluznici
  • ženskam z imunskim deficitom
  • levkemija in AIDS
  • ženskam, ki zlorabljajo intravenozne prepovedane droge

Ocena FDA (Food and Drug Administration) ali Agencija za živila in zdravila

FDA v svojih raziskavah ni zasledila povečanega tveganja obolevanja za določenimi vrstami raka. Mirena ne vsebuje nobenih zdravil, spojini in hormonov, ki so povezani z razvojem in razmnoževanjem rakavih celic. Mirena, glede nato, da je vstavljeno neposredno na endometrij, vsebuje zelo malo ženskih spolnih hormonov. Ocena tveganja uporabe mirene je po podatki FDA izjemno nizka. Mednarodna agencija za raziskovanje raka je celo mnenja, da nizke količine progestina, zmanjšujejo tveganje raka na maternični sluznici. V teoriji bi lahko mirena zmanjšala tveganja nastanka raka na jajčnikih in maternici, vendar bo za zanesljive podatke potrebno nekaj več podrobnejših raziskav.

Medenična vnetna bolezen

Mirena se povezuje z višjim tveganjem obolenja za medenično vnetno boleznijo, vendar je dejanski odstotek v prvih dvajsetih dneh po namestitvi, zgolj 1%. Tveganje za MVB se proporcionalno poveča z večjim številom spolnih partnerjev. Zanemarjenje zdravljena MVB lahko privede do neplodnosti, kroničnih bolečin v medenici in zunaj maternične nosečnosti. V redkih primerih ja lahko MVB povod za histerektomijo ali celo smrt. O MVB se odkrito pogovorite s svojim zdravnikom.

Komentarji
Kategorija:   Kontracepcija, Novice
Naslednji prispevek

Limona

oktober 8, 2012 0