Moški hormoni vplivajo na humor

Profesor Sam Shuster svojo teorijo opravičuje z reakcijo na njegovo celoletno vsakodnevno vožnjo z monociklom po ulicah mesteca Newcastle upon Tyne.

Reakcije ljudi so postale tako stereotipne in predvidljive, da jih je moral vzpodbuditi nek biološki dejavnik. Starejše ženske so bile v glavnem prijazne, moški pa se niso mogli zadržati verbalnih komentarjev, vključno z ‘udarci’ pod pasom.

Od 400 zabeleženih reakcij, je bilo več kot 90% neverbalnih npr. buljenje ali mahanje. Skoraj polovica ljudi je reagirala z verbalnimi vložki: moški pogosteje kot ženske. 95% odraslih žensk ga je hvalilo, obenem pa bile začudene, vendar so s komentarji skoparile. Podobno je reagiralo zgolj četrtina moških, ostali so pokali vice, pogosto z namenom osramotitve.

Daleč najbolj agresivni so bili fantje stari med 11 in 13-timi leti. Pogosto so profesorju nagajali tako, da je moral z monocikla sestopiti. Reakcije malo starejših fantov so bile v glavnem verbalne, prednjačili so ponižajoči in posmehovalni toni.

Pri odraslih se je komentiranje pretvorilo v humor, za katerega so bili značilni verbalni izpadi z namenom osramotiti profesorja. Profesor je zaključil, da je bil v njihovem primeru ‘žrtev’ prikrite agresije. Starejši moški so reagirali povsem nevtralno, le redko kdo je izdavil žalitev.

Mlade ženske pa so bile popolno nasprotje. Na začetku niso delovale zainteresirano, niti niso kazale odobravanja, čez nekaj časa so postale rahlo zaskrbljene, na koncu pa so profesorja občudovale.

»Ideja, da je vožnja z monociklom zares zabavna, ne more pojasniti odkritja, še posebej če sprejmemo ponavljajoče evolucijske in spolne razlike, kot tudi stališča, da moški izražajo večji smisel za humor, pa me ponovno vodijo do zaključka, ki sem ga želel dokazati s to raziskavo. Genetski efekt je pojasnil spolne razlike, vendar ne tudi pojavljanje moških reakcij v različnem starostnem obdobju. Najbolj enostavno pojasnilo je, da androgeni hormoni vplivajo na posameznikovo dojemanje humorja,« trdi profesor Shuster.