Saturday, February 4, 2023
Click to rate this post!
[Total: 2 Average: 3]

V Sloveniji imamo zelo visoko začetno dojenje – po podatkih iz slovenskih porodnišnic, ki jih je zbral Inštitut za varovanje zdravja RS, je bilo tako leta 2003 v Sloveniji 17129 živorojenih otrok in v času bivanja v porodnišnicah jih je bilo dojenih dobrih 88 odstotkov, delno dojenih pa še 9 odstotkov. A tudi pri dojenju lahko nastopijo različne težave, tako je imelo leta 2003 nekaj več kot 7 odstotkov mamic v času bivanja v porodnišnicah različne nepravilnosti dojke in dojenja, kot so ugreznjene ali razpokane bradavice, vnetja dojk, odsotnost ali nezadostna količina mleka itd. Majhen delež mater pa mleka nima zaradi določenih genetskih lastnosti.


1. Katere so prednosti dojenja?

Dojenje je naravni način prehrane za optimalno telesno in duševno rast in razvoj dojenčka, saj je materino mleko popolnoma prilagojeno potrebam otroka. Otrok v prvih 6 mesecih v času polnega dojenja ne potrebuje ničesar drugega razen materinega mleka. V materinem mleku se izločajo tudi številne koristne snovi, najpomembnejša so protitelesa, ki otroka varujejo pred okužbami. Pri dojenih otrocih se zmanjša možnost alergičnih reakcij, celiakije, ulceroznega kolitisa in otroških limfomov.

Dojenje pri otroku zmanjšuje tveganje za bolezni dihal in prebavil v otroštvu in ima tudi dolgoročne učinke na zdravje posameznika. Tako zmanjšuje tveganje za debelost v kasnejšem življenju in zmanjšuje možnost nastanka srčnožilnih in sladkorne bolezni.

Dojenje ima tudi pozitivne vplive na telesno in duševno zdravje mamic. Če mamica doji, se maternica po porodu lepše krči in vrača v svojo osnovno velikost, poleg tega omogoča hitrejšo izgubo med nosečnostjo pridobljenih kilogramov. Pri ženskah, ki so dojile, se zniža tveganje za nastanek raka dojke in raka jajčnikov. 

2. Ali moram dojiti?

O tem, ali boste svojega otroka dojili, to je hranili s svojim mlekom, ali s prilagojenim mlekom, odločate sami. Mi bi vam radi povedali le, zakaj je materino mleko pomembno za dojenčka in odgovorili na nekaj najpogostejših vprašanj.

3. Ne morem dojiti, ali moram biti zaskrbljena za svojega otroka?

Mamici, ki iz kakršnega koli razloga ne more dojiti, načeloma ni treba biti zaskrbljena, saj lahko otroka v tem primeru nahrani tudi s preparati, ki nadomeščajo materino mleko. Tudi preveliko siljenje k dojenju ni dobro, saj lahko že to povzroči neuspeh. Vsekakor pa mamicam svetujemo, da najprej poskusijo z dojenjem.

Dojenje ni samo prehrana, pomemben je tudi stik med mamo in otrokom, zato mamicam, ki ne morejo dojiti, priporočamo, da imajo otroka pogosto v naročju, saj ta stik vpliva na razvoj otroka. Nikakor ni dobro, da otrok leži v zibki s prislonjeno stekleničko. Tudi očka naj vzame otroka v naročje, ga nahrani, in poskrbi za podiranje kupčkov.

4. Prvič sem noseča, in svojega otroka bi rada dojila. Kako naj se na dojenje pripravim? Na koga naj se obrnem, če po rojstvu otroka ne bom vedela, kako in kaj?

Nekatere ženske dojijo spontano, druge pa potrebujejo svetovanje ali pomoč. Živimo v času, ko se številne ženske niso mogle naučiti spretnosti dojenja kar mimogrede, z opazovanjem drugih.

Če ste se odločili, da boste dojili, je dobro, da se že v nosečnosti na to pripravite – informirajte se, pogovarjajte se z ženskami, ki svoje otroke dojijo, udeležite se priprav na porod.

Če naletite na težave ali ste v dvomih, kaj storiti, vam v porodnišnici lahko pomagajo medicinske sestre in zdravnice/zdravniki, pa tudi druge ženske, ki so že dojile svoje otroke.

Po prihodu domov vas bo večkrat obiskala patronažna medicinska sestra, ki ima običajno veliko izkušenj z različnimi težavami, ki lahko nastopijo pri dojenju. V nekaterih šolah za starše ali materinskih šolah vam bodo posredovali telefonsko številko svetovalk, da jih po porodu lahko pokličete in vprašate za nasvet. Z vprašanji se lahko obrnete tudi na otrokovega pediatra ali pediatrinjo.

Velikokrat pomaga nasvet in neposredna podpora ženske, ki ima dobre izkušnje z dojenjem – to je lahko vaša prijateljica, sorodnica ali bližnja soseda.

Po dobri literaturi o dojenju povprašajte v vaši knjižnici ali knjigarni.

Če uporabljate internet, lahko anonimno vprašate za nasvet na forum dojenje na spletni strani http://med.over.net/.

Prek telefonov vam lahko pomagajo tudi svetovalke pod okriljem Društva za podporo in pomoč doječim materam LLL Slovenija, lahko pa se udeležite tudi srečanj, ki jih organizirajo. Telefonske številke so objavljene v revijah, namenjenim nosečnicam in družinam z dojenčki in majhnimi otroki. V teh revijah lahko najdete tudi številne nasvete glede dojenja.

5. Kakšno hrano priporočate mamicam, ki dojijo?

Med dojenjem je treba nekoliko povečati energijsko vrednost živil, da lahko mleko nastaja, treba je tudi vnašati veliko tekočin, če teh ni dovolj, potem tudi mleka ni. Priporočamo več beljakovin, mleko in mlečne izdelke ter pestro mešano prehrano, ki pa se prilagodi tudi otroku, glede na to ali ima krče ali ne.

Priporočamo dodajanje folne kisline, železo pa priporočamo le ob slabokrvnosti, in sicer po navodilih zdravnika, ta bo mamici svetoval tudi morebitne druge preparate. V času dojenja pa odsvetujemo intenzivno hujšanje ali strogo vegansko prehrano.

 6. Ali je v starem ljudskem reku, da pivo pomaga pri nastajanju mleka, kaj resnice?

Uživanje alkohola v času dojenja in nosečnosti odsvetujemo. Alkohol poleg vseh sicer poznanih negativnih učinkov tudi zavira dojenje.

Kar zadeva pivo, s pitjem piva vnašamo v telo večje količine tekočine, ki pa jih lahko vnesemo tudi s čaji, vodo ali sokovi. Morda ima lahko manjša količina piva pomirjevalni učinek, zato brezalkoholno pivo mogoče lahko ugodno deluje na dojenje.

7. Kako lahko kljub dojenju ohranim obliko prsi?

Pomembno je opuščanje dojenja – po obdobju polnega dojenja, ki ga priporočamo prvih šest mesecev, je treba posamezne obroke opuščati počasi, na 14 dni, tako da mleko usiha počasi. Največ sprememb oblike prsi je prav zaradi prehitrega opuščanja dojenja.

8. Moja prijateljica ima trimesečnega dojenčka, ki je zelo zahteven – zdi se, da se hoče kar naprej dojiti. Prijateljica je zadnje čase zelo razdražljiva, veliko joka, videti je izčrpana, pri tem pa jo vsaka najmanjša stvar, povezana z otrokom, zelo skrbi. Obiskala je zdravnika, ki jo je napotil k psihiatru. Kaj lahko storim zanjo?

Po porodu najmanj ena ali dve ženski od desetih postaneta depresivni. Ocenjujemo, da v Sloveniji vsako leto zaradi depresivnosti po porodu trpi od 1.800 do 3.600 žensk. Pri poporodni depresiji gre po vsej verjetnosti za medsebojno učinkovanje različnih dejavnikov, kot so hormonske spremembe, kemična neravnovesja v telesu, nove, včasih nepredvidljive zahteve materinstva in družinski ter družbeni pogoji, v katerih ženska postane mati.

Pomagate ji lahko najti čas in voljo skrbeti zase – pomembno je, da nadomesti pomanjkanje spanca, s kvalitetno prehrano lahko pripomore k boljšemu počutju, rekreira naj se, meditira, sprošča. Morda lahko družina življenje vsaj za nekaj časa reorganizira tako, da bodo imele njene potrebe prednost – izjemno pomembno je, da je skrb za otroka ustrezno porazdeljena. Nekaterim v taki stiski pomaga, da otroka zgolj dojijo, nekdo drug pa skrbi za vse ostalo.

Dokazano je, da si matere hitreje opomorejo, če se pogovorijo z drugimi ženskami in/ali svetovalkami. Lahko poiščete informacije in ji pomagate, da se vključi v samopomočno skupino. Morda lahko pokliče na telefon za obporodne stiske. Pomoč lahko poišče pri psihologih/psihologinjah v različnih ambulantah ali ponekod v porodnišnicah in bolnišnicah. Zdravnik/zdravnica lahko predpiše antidepresive. Nekateri antidepresivi so dovolj varni, da jih ženske lahko jemljejo tudi, če dojijo. V Sloveniji ni enotne doktrine – nekateri ob jemanju antidepresivov svetujejo prekinitev dojenja. Za ženske je odločitev, povezana s prekinitvijo dojenja, lahko zelo težka in pri tem potrebujejo podporo – tudi pri tem svoji prijateljici lahko pomagate.

Ženske v poporodni stiski zaslužijo najboljšo pomoč, kar jo je mogoče najti.

9. Kako naj vem, ali imam dovolj mleka?

V prvih mesecih po porodu pogosto matere skrbi, da nimajo dovolj mleka za svojega dojenčka. Večinoma je to vprašanje odveč, saj je skoraj praviloma količina mleka popolnoma ustrezna. Najpogostejši razlogi, da se dojenček ne redi, ali celo shujša, so:

  • Nepravilen položaj na dojkah, ko nima dojenček v ustih dovolj kolobarja.
  • Prekratek podoj, ko dojenček popije le “prvo” mleko, ki je bolj vodeno, ne dobi pa dovolj “zadnjega” mleka , ki je bogato z maščobami in zato redilno.
  • Preredko dojenje (npr. le na vsake 3-5 ur), ki ne poteka na otrokovo željo.
  • Prehitro menjavanje dojk pri posameznem dojenju, ko dojenček popije iz obeh dojk le “prvo” bolj vodeno mleko, ne popije pa dovolj “zadnjega” mleka, ki je bogato z maščobami in zato redilno.

10. Ali dojenje boli?

Če je otrok pravilno pristavljen (v ustih ima dovolj kolobarja), dojenje ne boli. Na začetku podoja lahko mati čuti blago skelečo bolečino, ki hitro mine, če je otrok pravilno pristavljen. Nekatere matere občutijo med samim dojenjem občasno blago trenutno “bolečino” v notranjosti dojke, ki ni nevarna, saj nastane zaradi potovanja večjih beljakovinskih molekul v mleku skozi mlečne kanale v dojki!

11. Ali me bodo pri dojenju bolele bradavice?

Boleče, krvave in ranjene bradavice so praviloma rezultat nepravilnega pristavljanja. Če mati popravi otrokov položaj na dojki, tako da ima otrok med dojenjem v ustih dovolj kolobarja, mora bolečina postopoma izginiti. Veliko mater opisuje neko neopredeljeno občutljivost v predelu bradavic v prvih dnevih po porodu, navadno po tednu dni občutljivost izgine.

12. Ali so boleče prsne bradavice posledica prepogostega in dolgega dojenja?

Ne, če je otrok pravilno pristavljen. Pogostost in trajanje dojenja je povsem “individualna zadeva” in ju ne moremo “predpisovati” kar na splošno. V prvem mesecu po rojstvu se želi večina otrok dojiti praktično neprekinjeno, zlasti ponoči, ko je hormon prolaktin, ki dela mleko, še posebej aktiven. Kasneje mati in dojenček uskladita ritem dojenja.

13. Imam vnete in boleče prsne bradavice, kaj naj storim?

Če kljub pravilnem položaju otroka na dojki bolečina v predelu bradavic več dni ne izgine, koža bradavic pa postane pordela in vneta, mora pregledati otroka in mater zdravnik. Najpogosteje je povzročajo vnetje glivice, v tem primeru predpiše zdravnik zdravila obema: materi in otroku (ima pogosto glivično vnetje ustne sluznice). Manj pogosto nastanejo boleče bradavice zaradi bakterijskega vnetja, ekcema, otrokovega priraščenega jezika. Bolečina v predelu bradavic med dojenjem lahko nastane tudi zaradi skrčenja žil v sklopu Raynaud-ovega fenomena in jo lahko odpravimo z ustreznimi zdravili.

14. Ali je mogoče dojiti, če imam ploske ali vdrte prsne bradavice?

Je možno, če je otrok pravilno pristavljen. Včasih pomaga, če mati tik pred dojenjem zmehča dojko (topel obkladek, tuširanje s toplo vodo, kratkotrajno izbrizgavanje), da se otrok lažje pristavi. Pomembno je, da otrok pred dojenjem ni preveč lačen, ker je tedaj pristavljanje težje. Če našteti ukrepi ne zadostujejo, lahko uporablja mati pri dojenju tanke, pravilno oblikovane silikonske nastavke, da lahko otrok učinkovito izprazni dojko. Ko otrok in mati obvladata pristavljanje, naj poteka dojenje brez nastavkov!

15. Kako si lahko pomagam pri zastajanju mleka (zastojna dojka)?

Drugi dan po porodu postanejo dojke polne in nabrekle, to stanje po nekaj dnevih mine. Če postanejo dojke težke, boleče, napete dojke, gre za zastajanje mleka in govorimo o zastojni dojki. Zastoj mleka nastane zaradi zamašitve mlečnih vodov, najlažje ga odpravimo z nežno masažo dojk ter sredstvi proti bolečinam.

16. Kaj je mastitis?

Je bakterijska okužba tkiva dojk in mlečnih žlez in se pojavi 2 do 6 tednov po porodu. Znaki so naslednji: mati je utrujena, dojke so boleče, ima povišano temperaturo in gripi podobne znake. Pregledati jo mora zdravnik, ki poskusi ugotoviti vzrok za nastanek mastitisa. Najpogosteje predpiše materi antibiotično zdravljenje, počitek, hlajenje prizadetega predela dojke, dovolj tekočine in izpraznitev dojke po dojenju. Mati naj ne prekinja dojenja.

17. Ognojek (absces) dojke

V primeru nepravilnega zdravljenja mastitisa je mati še naprej vročična, na omejenem predelu dojke se pojavijo še naslednji znaki: rdečina, oteklina in bolečina. Gre za ognojek (absces), ki zahteva kirurško izpraznitev in antibiotično zdravljenje. Mati naj ne prekinja dojenja.

Avtorice:
Prim. dr. Zlata Felc, dr. med., IBCLC
Asist. Mojca Gabrijelič Blenkuš, dr. med.
Dr. Zalka Drglin, prof. pedagogike
Barbara Mihevc, dr. med.

v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja

Komentarji
Kategorija:   Dojenje, Novice
Naslednji prispevek

Donacija zavodu Varna pot

13 junija, 2012 0