By Nosečnost je občutljivo obdobje in vsaka bodoča mamica si želi, da bi minilo karseda mirno in brez zapletov. A kaj, ko tako zlahka začnemo razmišljati, kaj vse gre lahko narobe in skrbeti, ali vse počnemo pravilno. Hitro je lahko skoraj vse videti kot morebitna nevarnost za dojenčka ali razlog za skrb. To nikakor ni miselnost, s katero želite živeti naslednjih 9 mesecev.
Zato si poglejmo 5 najpogostejših skrbi nosečnic in preverimo, če se jih lahko z ustreznimi informacijami znebimo.
Ali bo moj otrok imel genetske nepravilnosti?
Bodoče mamice zadržimo dih ob vsakem izvidu predrojstvenega testa, pregleda in seveda ob koncu samega poroda. Vedno znova upamo, da ni kaj narobe in smo hitro zaskrbljene, če se pojavljajo kakršnikoli dvomi.
Možnosti, da bo vaš dojenček rojen s kakršnokoli nepravilnostjo, so približno 4 %. To zajema vse od Downovega sindroma do kopice manjših napak, ki se jih lahko odpravi z zdravniškim posegom. Možnosti za nepravilnost so nekoliko višje pri rizičnih skupinah – starejših nosečnicah, sladkornih in epileptičnih bolnicah, kadilkah in alkoholičarkah, a je izvor nepravilnost tudi v teh skupinah v 70 % neznan.
Če želite imeti čim bolj brezskrbno nosečnost, lahko opravite tudi neinvazivni predrojstveni test, kot je NIFTY, ki z več kot 99-odstotno natančnostjo odkrije najpogostejše kromosomske nepravilnosti. Če bo vaš test negativen, boste lahko že ob koncu prvega tromesečja nehale skrbeti o številnih nepravilnostih, ki bi se lahko pojavile pri plodu. Testiranja potekajo tudi v času epidemije COVID-19 (koronavirus), več informacij o trenutnem postopku in morebitnih omejitvah pa si lahko preberete na uradni spletni strani.
Ali lahko stres škoduje dojenčku?
Hormoni, utrujenost, načrtovanje ogromne spremembe v življenju in vse spremljajoče skrbi povzročijo, da je nosečnost stresno obdobje za vsako žensko.
Dodatno obremenjevanje zaradi stresa ni potrebno, saj ta načeloma ne škodi dojenčku, sploh če ste z določenim nivojem stresa že tako spopadate na delovnem mestu in ste nanj navajene.
Na dojenčka lahko vplivajo predvsem izjemno stresni dogodki, kot je izguba službe ali smrt v družini. Zaradi takšne situacije lahko pride do prezgodnjega rojstva, a je tudi v teh primerih marsikaj odvisno od tega, kako se spopadete s situacijo.
Če veste, da marsikaj v življenju doživljate precej stresno, že pred nosečnostjo pripravite in preizkusite dejavnosti, ki vam pomagajo, da se sprostite in lažje zadihate.
Ali se pravilno prehranjujem?
Breme odgovornosti med nosečnostjo nas lahko pripelje do tega, da začnemo obsesivno razmišljati o skoraj vsakem grižljaju. Na spletu najdemo dolge sezname potencialno nevarnih živil, ki poskrbijo, da se neprenehoma sprašujemo, ali lahko hrana pred nami povzroči komplikacije. To je recept za neznosnih 9 mesecev.
Poskrbite, da vam vaš zdravnik ob prvem obisku, povezanem z nosečnostjo, razloži, katere hrane se morate nujno izogibati in mu takrat zastavite vprašanja, ki vas tarejo. Seveda je dobro biti informiran in napotki s spleta so lahko koristni, a vseeno se ne obremenjujte preveč, če pomotoma pojeste kos šunke ali spijete kozarec nepasteriziranega soka. Verjetnost, da bo zaradi tega kaj narobe, je izredno majhna.
Verjetno vaša mama ni upoštevala vseh napotkov, ki jih danes najdete na spletu, pa ste vseeno čisto v redu. 🙂
Ali lahko splavim?
Vsaka nosečnica se v nekem trenutku spopada s skrbjo o spontanem splavu. A možnosti, da se ta dejansko zgodi, so nizke.
Pri ženskah, mlajših od 35 let, je možnost splava od 10 do 12-odstotna, pri ženskah med 35 in 39 let 18 -odstotna, občutno pa se zviša pri ženskah, starejših od 40 let, kjer je 34 %.
A velik del spontanih splavov se zgodi tako zgodaj v nosečnosti, da ženska sploh ne ve, da je bila noseča in splava ne razlikuje od običajne menstruacije.
Ko v 6. ali 7. tednu prvič vidite srčni utrip na ultrazvoku, je možnost splava že nižja od 5 %, za ženske do 35 let, tveganje pa se zniža tudi pri vseh ostalih starostnih skupinah.
Možnosti splava lahko znižate tako, da ne pijete alkohola, ne kadite in dnevno zaužijete manj kot 200 miligramov kofeina (to je približno ena velika skodelica kave). Splav je sicer pogosto posledica kromosomske nepravilnosti pri razvoju otroka, za katero ni kriva mama in je ne more preprečiti.
Ali jutranja slabost negativno vpliva na razvoj dojenčka?
Zagotovo ste že slišale, da med nosečnostjo jeste za dva. Že tako vas skrbi, ali jeste dovolj, redna jutranja slabost pa skoraj gotovo prikliče vprašanje: »Kako lahko moj dojenček dobi dovolj hranilnih snovi, če toliko bruham?«
Na srečo so dojenčki zelo učinkoviti pri vsrkavanju vsega, kar potrebujejo od vas. Če niste tako slabotni, da ste dejansko dehidrirani, ni razloga za skrb. V slednjem primeru pa boste tako ali tako obiskali zdravnika. Jutranja slabost zato skoraj gotovo ne bo povzročila nikakršnega primanjkljaja vašemu zarodku.
Da se ji čim uspešneje ognete, je najbolje uživati več majhnih obrokov tekom celega dne. Ti so precej manj stresni za vaša občutljiva prebavila. Hkrati preprečujejo sestradanost, ki vodi do nažiranja in slabosti. Če je slabost res pogosta, vam bo vaš zdravnik predpisal zdravilo, ki je varno tudi za vašega dojenčka.
Jutranja slabost se običajno umiri do 16. tedna nosečnosti, kar sovpada z obdobjem, ko večina dojenčkov začne pospešeno rasti in pridobivati težo.
Skrbi med nosečnostjo je precej, a večina ni tako strašnih, kot je videti. Marsikaj lahko rešite s pogovorom z zdravnikom, predrojstvenim testom ali pripravo pred nosečnostjo. Predvsem pa se spomnite, da bo najverjetneje vse v redu in da zaradi dogajanja v vašem telesu v tem obdobju razmišljate nekoliko drugače kot običajno.