Mednarodna skupina raziskovalcev je zgornjo ugotovitev pospremila s priporočilom, da alkohola vseeno ne gre uživati v preveliki meri, saj dolgotrajno pretirano pitje zmanjša sposobnost možganov za regeneracijo.
Nerazločen govor, zamegljen vid in nesposobnost hoje brez pozibavanja se lahko pojavijo že po nekaj pijačah, a kronična zloraba alkohola lahko povzroči trajnejšo škodo in slabše splošno zdravje. Raziskave pri živalih so pokazale, da alkohol lahko ustavi razvoj novih možganskih celic pri odraslih, pretirano uživanje alkohola med nosečnostjo pa vpliva na razvoj dojenčkovih možganov.
Bartsch in drugi znanstveniki iz Nemčije, Velike Britanije, Švice in Italije so sedem tednov opazovali regeneracijsko sposobnost možganov z merjenjem prostornine, oblike in delovanja možganov 15 alkoholikov obeh spolov, preden so nehali piti in potem. Vsi so prenehali piti brez pomoči zdravil. Po 38 dneh brez pijače se je prostornina možganov pacientov povečala za povprečno dva odstotka, le pri pacientu, ki je bil najdlje odvisen od alkohola, za malo manj. Zaradi abstinence so se prostovoljci bolje odrezali pri preizkusih koncentracije in pozornosti, višje pa so bile tudi vsebnosti sestavin, ki so povezane z delovanjem možganskih celic.
Glavno sporočijo te študije naj bi bilo po besedah Dr. Andreasa Bartscha z Univerze v Wuerzburgu v Nemčiji, da se alkoholikom abstinenca izplača, saj možgani pridobijo nekaj sposobnosti in lahko bolje delujejo.
By