Tuesday, May 21, 2024

Antibiotiki

Z odkritjem antibiotikov je bil omogočeno zdravljenje ali sprememba teka različnih bolezni, ki so bile do tedaj smrtonosne ali pa so puščale težke posledice. Zdravilno delovanje plesni pri nekaterih boleznih je bilo znano že pri Mayih, v 19. stoletju pa so prav tako preučevali njihovo delovanje (Pasteur in Joubert 1877). Vsekakor pa je najpomembnejše odkritje Alexandra Fleminga, ki je leta 1928 odkril glivice plesni iz roda Penicillium, ki zaustavljajo replikacijo in rast bakterij Staphylococcus. Izolirano aktivno snov iz plesni, ki je zaustavljala razvoj bakterij so imenovali penicilin. Sledil je dolgotrajen proces izolacije zadostne količina aktivnih snovi, ki so omogočile zdravljenje infekcij.


Mehanizem delovanja antibiotikov bakterije uničuje selektivno, pri tem pa ima zelo šibek škodljiv učinek na gostitelja.

Danes so v uporabi številni antibiotiki. Med seboj se razlikujejo v delovanju na posamezne bakterije, do načina jemanja in varnosti prejemanja. Antibiotiki s svojim delovanjem pospešijo zdravljenje in preprečujejo razvoj nadaljnjih komplikacij.

Najpogostejše okužbe

V splošni populaciji, tudi pri otrocih, so najpogostejše infekcije dihalnih poti in urinarnega trakta. Infekcije dihalnih poti se odčitajo s celotnim nizom različnih simptomov in različno težo bolezni. Simptomi in resnost bolezni pri posamezniku so odvisni od povzročitelja in odpornosti bolnika. Običajno in praktično delimo infekcije zgornjih dihalnih poti in dolnjih dihalnih poti. Mnogo pogostejše so prve.

Skrbna anamneza in klinični pregled lahko že brez mikrobioloških preiskav kažejo na različne posamične bolezni, oz. klinični sindrom na zgornji in spodnji dihalni poti. Raziskave in dolgoletne izkušnje so pokazale, kateri so najpogostejši povzročitelji posameznih kliničnih sindromov. Infekcije dihalnih poti pri otrocih so najpogosteje povzročene z virusi. Od bakterijskih infekcij dihalnih poti so najpogostejši Streptococcus pneumoniae, Streptococcus pyogenes, Moraxella catarrhalis in Haemophilus influenzae.

Najpogostejši simptomi infekcij dihalnih poti so povišana telesna temperatura, kašelj, nosni sekret, bolečine pri požiranju in splošno slabo počutje.

Poleg zelo pogostih infekcij dihalnih poti se zdravniki v svoji praksi relativno pogosto srečujejo tudi z infekcijami urinarnega trakta. V glavnem gre za vnetje mehurja, ki lahko povzroči tudi vnetje ledvic. Najpogostejši povzročitelj infekcij urinarnega trakta je bakterija Escherichia coli. Bolezen se prične zelo hitro. Poleg povišane telesne temperature se pojavi še pogosto mokrenje in pekoč občutek pri uriniranju.

Prepogosta uporaba antibiotikov

Najpogostejša napaka pri predpisovanju antibiotikov v ambulantni praksi, še posebej v otroški dobi je nekritično prejemanje zdravil v febrilnem stanju (povišana telesna temperatura). Najpogostejše pričakovanje staršev je, da se bo temperatura znižalo takoj po prejetju antibiotika. Spet drugi starši so mnenja, da bo antibiotik po prvi dozi preprečil znake bolezni. V primeru, da se to ne zgodi zahtevajo drug antibiotik ali celo zamenjajo zdravnika.

Pomembno je vedeti, da je najpogostejši vzrok febrilnega stanja otroka virusna infekcija, pri kateri se antibiotiki ne prejemajo. Potrebno je vedeti, da antibiotiki uničujejo bakterije ali pa zaustavljajo njihovo replikacijo. Antibiotiki nimajo proti virusnega učinka in so proti virusom neučinkoviti!

Zdravnik bo na temelju kliničnega pregleda in rezultatov predhodnih raziskav, ki so identificirale najpogostejše povzročitelje posameznih infekcij, sprejel odločitev ali vaš otrok potrebuje antibiotike ali ne.

Nekritično in nepotrebno jemanje antibiotikov (prejemanje v času virusne infekcije) lahko povzroči rezistenčnost bakterij na njihovo delovanje. Odpornost bakterij lahko privede do manjšega učinka ali pa do popolne neučinkovitosti antibiotikov, saj so bakterije ustvarile lastni obrambni mehanizem zaščite pred delovanjem antibiotikov. Antibiotiki imajo prav tako kot ostala zdravila, nezaželene stranske učinke. Najpogostejši so diareja, slabost in možnost nastanka alergijske reakcije. Prav zaradi navedenih dejstev je prejemanje antibiotikov opravičljivo zgolj v primeru bakterijske infekcije.

Kdaj bo zdravnik vašemu otroku predpisal antibiotik?

Dobra anamneza in klinični pregled, brez mikrobioloških raziskav, lahko izloči posamezno bolezen. Raziskave in dolgoletne izkušnje so pokazale na najpogostejše povzročitelje posameznih kliničnih sindromov. Prav na podlagi tega, se bo zdravnik odločil ali vaš otrok potrebuje antibiotike ali ne.

So bolezni, ki potrebujejo antibiotični napad. Antibiotik je potreben pri bakterijskih okužbah dihalnih poti – bakterijskem vnetju grla, vnetju ušesa, sinusov, bakterijskemu bronhitisu in pljučnici. Jemanje antibiotikov skrajšuje trajanje bolezni in preprečuje nastanek kasnejših komplikacij posameznih bakterijskih infekcij.

Primer kasnejše komplikacije posamezne bolezni je revmatska vročica, ki se lahko pojavi kot kasnejša posledica streptokoknega vnetja grla. Revmatska vročica je bila pred »ero« antibiotikov najpogostejši povzročitelj invalidnosti in prerane smrti mladih. Danes jo skoraj ne poznamo več.

Infekcije urinarnega trakta povzročajo bakterije, zato bo zdravnik primoran predpisati antibiotik.

Antibiotik je pri otrocih potreben pri:

•    Jasnih bakterijskih infekcijah (vnetje grla, sinusov, ušes, bakterijski bronhitis, pljučnici, infekcije urinarnega trakta – vnetje mehurja in ledvic).
•    Pri profilaksi kroničnih bolezni (srčne napake, deformacije urinarnih poti)

Poudarimo še enkrat: antibiotiki niso zdravila za umirjanje kašlja in zniževanje telesne temperature. Visoka temperatura ni bolezen ampak samo spremljevalni simptom, ki ga povzročijo tako bakterije kot tudi virusi.

Teme, ki vas utegnejo zanimati:

Otroške bolezni
Sezonska gripa in otroci
Hiperaktivnost
Kdaj poklicati pediatra?

Kategorija:   Novice, Zdravje
Naslednji prispevek

Virus in debelost v otroštvu

13 junija, 2012 0