Gibalne sposobnosti so podobno kot umske in senzorne pod vplivom dednih dejavnikov in vplivom okolja. Res je, da gibalni razvoj napreduje po sistematičnih zakonitostih, vendar je za nekatere spretnosti (npr. drsanje, smučanje) potrebno učenje. V razvoju gibanja obstajajo med otroki sprejemljive razlike, zato nikar ne razumimo članka kot vodilo, ali se otrok razvija normalno ali ne. O tem naj presojajo strokovnjaki.
Beri daljeZa uspešno dojenje je zelo pomembna primerna prehrana matere.
Potrebe po energiji so v času dojenja večje kot so v času nosečnosti, saj je za tvorbo mleka potrebnih dodatnih 750 kcal na dan. Del prispevajo maščobne zaloge, s prehrano pa naj doječa mati zaužije dodatnih 500 do 600 kcal na dan. Doječe matere imajo navadno zelo dober tek in lahko pokrijejo omenjene dodatne potrebe. Vendar pa številne matere želijo takoj po porodu začeti hujšati. To lahko neugodno vpliva na sestavo mleka.
Že nekaj desetletij smo priča raziskavam, ki dokazujejo škodljivost kave, predvsem kofeina. Slednji naj bi povzročal nemirnost, nespečnost, dehidracijo in pri nosečih ženskah celo spontane splave. Zadnje raziskave pa trdijo, da ima kava v nekaterih primerih celo zdravilne učinke! Razkrivamo vam prednosti in slabosti kave, vi pa se na osnovi prebranega odločite, ali je kava za vas.
Beri daljeEpilepsija je ena izmed najpogostnejših nevroloških bolezni. Gre za bolezen, pri kateri se zaradi nenadne nepravilne dejavnosti možganskih celic (nevronov) pojavijo epileptični napadi. Ti se navzven kažejo na različne načine, odvisno od tega, kje v možganih je prišlo do nepravilne dejavnosti možganskih celic. Če se epileptični napad pojavi le enkrat, to še ne pomeni, da ima človek epilepsijo. Za epilepsijo je značilno, da se epileptični napadi ponavljajo.
Beri daljeGibanje (gibalnost, gibalna sposobnost) je ena od najosnovnejših človekovih danosti, potreb in pogojev. Tako zelo elementarna je, da si brez nje ne moremo zamišljati človeka kot biološke vrste, in obenem tako nujna, da brez nje ni in ne more biti človekove ustvarjalnosti.
Beri daljePrav je, da se vsaka nosečnica pozanima katere okužbe jo lahko doletijo v sami nosečnosti in predvsem, katere izmed teh okužb lahko predstavljajo večje tveganje za zdravje vašega otroka. V naši državi se pri vseh vodenih nosečnicah opravljajo presejalni testi za sifilis, toksoplazmozo in hepatitis B, vendar to še ne pomeni, da je okužba ostalih bolezni v naši državi nična, je pa malo verjetna in se opravlja ob primeru večjega tveganja.
Beri daljeStarševsko nadomestilo je nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Beri daljeEden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.
O pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom mora vlagatelj priložiti tudi sklep delodajalca, iz katerega je razvidno obdobje, v katerem bo delal krajši delovni čas.
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Beri daljeSpolno prenosljive bolezni (sexually transmitted diseases-STD) predstavljajo drugo najpogostejšo skupino bolezni žensk med 15-timi in 45-timi leti starosti. Pojavlja se pri vsaki deseti ženski, pogosteje pa se v tej skupini pojavljajo bolezni povezane z nosečnostjo (15-20%). Ulcerativne spolne bolezni, kot je npr. sifilis so zelo redke, obolevanje za gonorejo pa je v zadnjih 20-tih letih upadlo za 95%. Klamidije so edine spolne prenosljive bakterije, ki so še vedno enako prisotne v vseh starostnih skupinah. Največje težave povzročajo spolno prenosljivi virusi: infekcija s humanim papiloma virusom (HPV) se je razširila v epidemijo, infekcija s herpes virusom pa se je petkratno povečala pri adolescentih.
Beri dalje
