Mojca je do vstopa v šolo obvladovala enaka znanja kot ostali otroci. Pri enajstih mesecih je shodila, hitro spregovorila, uporabljala kahlico in si zapomnila vse pesmice. V mali šoli je bila uspešna, pred vstopom v šolo je poznala že vse črke.
Beri daljeMotnje spanja so v otroštvu precej pogosta težava, saj se pojavljajo pri približno četrtini otrok. Neredko pripeljejo do prikritih čustvenih in družinskih težav. Lahko so vir stresa in nespečnosti pri starših ter vedenjskih in učnih težav pri otroku.
Beri daljeBralna pismenost slovenskih otrok, starih med devet in deset let, se je glede na rezultate mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2006 pomembno zvišala: učenci so dosegli 20 točk (skupaj 522) več kot leta 2001, je na današnji novinarski konferenci dejala Marjeta Doupona Horvat, nacionalna koordinatorka Mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2006 s Pedagoškega inštituta.
Beri daljeAvtizem je nevrološko – biološka razvojna motnja, pri kateri je prizadet predel za komunikacijo in socialne odnose. Obsega širok spekter motenj, ki imajo razpon od lažjih do težkih oblik. Avtisti se opisujejo kot osebe, ki živijo v “svojem svetu”. Veliko avtistov, ki bolje “funkcionirajo”, opisujejo dva svetova: “svoj svet” in “zunanji svet”. Mnogi opisujejo svoje izkušnje kot “razmišljanje v slikah”. Avtizem spremljajo resne motnje v občutenju. Nekateri razlagajo, da so te motnje vzrok avtizma in da jih je potrebno razumeti, da bi se lahko razumela ta razvojna motnja, ki ji pravimo avtizem.
Beri daljeDobro je znano, da so hormoni tisti, ki so odgovorni za razpoloženje najstnikov. Raziskave so pokazale, da so spremembe povezane z enim samim.
Beri daljeLuka je bil že kot dojenček zelo zahteven, saj niti v otroškem vozičku ni hotel sedeti. Kot malček ni bil samo živahen. V pičlih nekaj sekundah je obrnil kozarec, stopil v lužo in še kaj. Poleg tega so starši z grozo opazovali njegove kaskaderske skoke, plezanje in nenehno tekanje. V vrtcu je bil zelo radoveden. Ko so drugi risali in barvali, je on raje tekal po sobi ali se igral s kockami. Skratka, vedno je delal po svoje. Tudi v šoli je bilo tako: drugi so sledili pouku in sedeli, on pa je zdržal pri miru največ pet minut. Učiteljice so govorile, da je zelo bister in da je škoda, ker se ne more umiriti in osredotočiti, da bi vsaj eno stvar naredil od začetka do konca. Težko je sledil navodilom, nagajal je sošolcem, razmetaval predmete, med poukom je pel in žvižgal … Igral je vlogo razrednega klovna – vsi so se mu smejali, ker je delal neumnosti in govoril smešne stvari. Imel je le malo prijateljev, saj jih je z nenavadnim vedenjem prej odbijal, kot pridobival.
Beri daljePorod je lahko ekstatičen in dobrodejen, pravi vodilna svetovna babica Ina May Gaskin.
Beri daljeAvtor sistema "Joga v vsakdanjem življenju", Paramhans Svami Mahešvarananda, je med dolgoletnim delovanjem v Evropi, ZDA in Avstraliji spoznal življenje in telesne ter duševne težave sodobnega človeka. Na podlagi teh izkušenj in spoznanj je razvil "Jogo v vsakdanjem življenju"; postopno, sistematično metodo, ki zajema vsa življenjska področja in je primerna za vsako življenjsko obdobje. Vsem ljudem – ne glede na starost in telesni ustroj – odpira vrata klasične poti joge. Upošteval je značilnosti sodobne družbe in prastari nauk ter ga, ne da bi okrnil njegovo izvirnost in učinkovitost, prilagodil potrebam sodobnega človeka.
Beri daljeZmanjšana želja po spolnosti ali celo njena odsotnost je v sodobnih partnerskih zvezah, ki jim tempo narekuje divji vsakdan, nekaj pogostega in običajnega. Pa to ni, kot mnogi mislijo, bolezen; je le prehodno obdobje, »stanje«, ki ga morata partnerja prepoznati in rešiti skupaj. Z veliko sporazumevanja, razumevanja in vzajemne podpore. Predvsem pa moramo, če se sami srečujemo z nizkim libidom, pri sebi razčistiti, kaj nasploh pričakujemo od spolnosti in partnerske zveze, kaj si želimo, kako bi radi osrečili sebe in partnerja − ter pri doseganju zastavljenih ciljev tudi dejavno sodelovati. Saj poznate tisto: seks se začne v glavi in možgani so naš najpomembnejši spolni organ?
Beri daljeDepresija je huda in pogosta bolezen. Ena od šestih oseb v določenem obdobju svojega življenja trpi za depresijo. Ena izmed najhujših posledic depresije je samomor, kar 70 % oseb, ki so napravile samomor, je bilo depresivnih. Čeprav bi depresijo pri večini bolnikov lahko uspešno ozdravili, pa jih več kot tri četrtine ne prejema ustreznega zdravljenja.
Beri dalje
