Tokio – Vse več žensk na Japonskem se mora soočiti z diagnozo, ki je znana kot sindrom stalnega seksualnega vzburjenja (SSSV). To je bolezen, pri kateri ženska doživi orgazem skoraj vsako uro v dnevu. Kar pa niti malo ni prijetno – ne le da sindrom lahko poniža in oslabi, veliko žensk pripelje tudi na rob samomora.
Beri daljeNadaljevanje pretekle zgodbe …
Z velikimi podočnjaki in krvavimi očmi sem se spravil pod tuš. Kar nekaj kratkih uric sem preživel pred računalnikom in buljenje v monitor me je utrudilo. V sopari vroče vode sem si počasi izpiral čudoviti vonj po ženski, ki sem jo z največjim užitkom popeljal v prelepi svet seksa in naslade. Topla voda me je še bolj uspavala in postelja je že klicala moje sveže mlado telo.
Beri daljeŽe skoraj prebujen sem se v jutranji svetlobi, ki je svetila izza rolet, premetaval po veliki, okrogli francoski postelji v svoji sobi, ko sem zaslišal brenčanje zvonca vhodnih vrat.
Beri daljeLjubljenje ni le stvar užitka in zdravja, temveč tudi nadaljevanja vrste. Kot vemo, je prvotna naloga spolnosti spočetje otroka.
Beri daljePoletje se počasi bliža koncu. Dnevi so vse krajši in sonce že izgublja svojo pripekajočo moč. Večeri so kot naročeni, za posedanje zunaj hiše. Kot nalašč za partijo Taroka.
Beri daljeŽe ob devetih zjutraj me je zbudi telefon. Mislil sem, da bo mama najavila svoj obisk, ampak ni bila ona, klicala me je Anita, ki ni hotela in mogla pozabiti minulega, zanjo sanjskega večera. Z nežno zaljubljeno govorico me je zasipala s kopico komplimentov. Nisem si hotel zapreti vrat pred nosom, saj mi kakšna avanturica vedno prav pride. Obljubil sem ji, da se še kdaj dobiva na klepetu. Ko bo potreba prehuda, jo bom že poklical in pozabil na njenega fanta.
Beri daljeDeset dni je že minilo od zadnjega seksa in počasi se mi je pričelo mešati od potrebe po ženskem telesu, takšnem ali drugačnem. Prav zdaj kakšna resna zveza in vezanje na eno dekle ne pride v poštev, raje še malo potrpim. Kristina iz prejšnje zgodbice se je rešila ponižujočih krempljev delodajalca in se je preselila domov. Kolikor mi je poznano, dela kot natakarica v nekem domačem bifeju. V teh dneh sem velikokrat pomislil nanjo in se zamislil nad njenim bednim življenjem že takoj v mladosti. Pokojni oče mi je vedno govoril, kako pomembna je izobrazba in da se za dobro izobrazbo velja potruditi. Kristinina zgodba je njegove besede samo potrdila. Tako atraktivno dekle bi, če bi le imelo vsaj srednjo šolo, z lahkoto našla spodobno zaposlitev. Zgodilo pa se ji ravno nasprotno, padlo je na družbeno dno, s katerega se je težko pobrati, še težje pa je oprati oblateno in omadeževano ime. Še vedno držim pesti zanjo, da ji uspe.
Beri daljeVes teden sem se videval z Matejo, ki je kljub najinemu dogovoru kovala načrte za skupno prihodnost. Vse njene briljantne ideje so popihale skozi ušesa. V celem tednu nisem zbral dovolj poguma, da bi ji dodatno razložil, kako sem si predstavljal najin dogovor.
Beri daljeČez tri dni pri dedu zazvoni telefon: » Marija tukaj, ali me lahko John za pol ure obišče, se morava nekaj zmeniti?«
Beri daljeKot vsako leto sem se tudi letos po uspešno končani maturi odločil, da nekaj dni počitnic preživim pri dedu. Star je in težko dohaja vsem kmečkim opravilom, zato mu pri večjih delih rad priskočim na pomoč. Vedel sem, da me na kmetiji čaka seksualna suša, vendar se s tem nisem preveč obremenjeval. Bom pač polnil baterije. V vasi živi eno samo samsko dekle in še to skupaj z mamo vdovo. Dekletu ne bi nikoli pripisal kakšne poletne avanture, saj je vsako nedeljo mašo spremljala iz prve vrste in vedno je sodelovala pri organizaciji raznih verskih procesij. Prava svetnica.
Beri dalje
