Najpogostejši vzroke ženske neplodnosti predstavljajo: poškodovani jajcevodi, izostanek ovulacije, endometrioza in starostna doba. Kljub vsemu so vzroki zakonske neplodnosti pogosto kombinirani (oba partnerja). V kolikor spremljajo plodnost obeh partnerjev je na prvem mestu neprimeren izvid spermiograma (40%), sledi izostanek ovulacije (25%), poškodba jajcevoda (25%), ostalih 10% vzrokov neplodnosti je neznanega razloga.
Beri daljeKako poteka razvoj zarodka? Kako velik je zarodek? Kdaj se pojavijo organi? Vse to lepo prikazuje spodnja tabela.
Beri daljeSe bomo v prihodnosti odločali za spočetje otroka po naravni poti, ali bomo izbrali human postopek umetne oploditve, ki zagotavlja zdravje otroka?
Beri daljeRaziskava britanskih znanstvenikov pravi, da so spermiji moških z višjim inteligentnim kvocientom številčnejši in gibljivejši.
Beri daljeV primerjavi z drugimi poznanimi vrstami človeška reprodukcijska sposobnost ni tako popolna. Če spolno občujemo vsak drugi dan znaša verjetnost spočetja v enem ciklu okoli 33%, če imamo spolni odnos enkrat tedensko verjetnost spočetja pade na 15%. Spočetje se zgodi samo v času ovulacije. Jajčece je lahko oplojeno vsega 24 ur po ovulaciji, čeprav lahko v ženskih spolnih organih spermiji ostanejo tudi do pet dni in oplodijo jajčece.
Beri daljePred spočetjem močnejše ženske pogosteje rojevajo otroke z okvaro možganov in hrbtenjače, opozarjajo ameriški znanstveniki.
Beri daljeLjubljana – Strategija za dvig rodnosti, ki jo je kot osnutek pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je "načeloma pozitiven dokument, ki celostno rešuje problematiko", menijo v strokovnem svetu Kliničnega centra Ljubljana. Strategijo je treba ločiti od vprašanja splava, splav namreč ni vzrok za zmanjšano rodnost in zmanjšanje števila splavov ne more biti strategija za dvig rodnosti, je zapisano v današnji izjavi strokovnega sveta KC.
Beri daljeLjubljenje ni le stvar užitka in zdravja, temveč tudi nadaljevanja vrste. Kot vemo, je prvotna naloga spolnosti spočetje otroka.
Beri daljeKo ženska z astmo zanosi, naj bo njena bolezen v najboljšem možnem stanju. V nosečnosti je telo pod veliko večjimi obremenitvami kot sicer, saj mora oskrbovati s kisikom tudi razvijajoči se zarodek in pozneje plod. Dober nadzor nad astmo dosežemo z izogibanjem sprožilcem napadov in z rednim jemanjem zdravil, kar pri večini nosečih žensk z astmo seveda zbuja skrbi in negotovost zaradi morebitnih vplivov zdravil na nerojenega otroku.
Beri daljeCambridge – Britanska klinika za zdravljenje neplodnosti je uspela rešiti problem pomanjkanja semenske tekočine v svoji državi. Spermo so namreč začeli dobavljati z Danske. Tam naj bi bila "roba" vrhunske kvalitete.
Beri dalje
