Seks je, pravijo mamice, po rojstvu otroka osiromašen številnih užitkov; seks je hitrejši, tišji, občutno manj avanturističen, predvsem pa ga je veliko, veliko manj. Povprečen par z otroki ima spolne odnose 5,3-krat na mesec. Največja želja mater je, da bi bile s partnerjem – pogosteje. In zakaj niso?
Beri daljeČloveku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Udomačitev živali je bila najpomembnejša sprememba v odnosu človeka do živali v prazgodovini! Človek je s svojim razumom dojel, da mu živali določene vrste lahko nudijo določene koristi, marsikdaj so mu pomagale preživeti težke čase.
Beri daljeKo je otrok podnevi že nekaj mesecev brez plenic, ko postanejo »nezgode« redke ali celo oddaljen spomin, ko je plenica zjutraj že dlje časa suha, se lahko začnemo spogledovati z zamislijo, da bi ga tudi ponoči navadili na spanje brez plenice. Toda tudi tu velja pravilo − ne prehitevajmo!
Beri daljeKot vsako leto sem se tudi letos po uspešno končani maturi odločil, da nekaj dni počitnic preživim pri dedu. Star je in težko dohaja vsem kmečkim opravilom, zato mu pri večjih delih rad priskočim na pomoč. Vedel sem, da me na kmetiji čaka seksualna suša, vendar se s tem nisem preveč obremenjeval. Bom pač polnil baterije. V vasi živi eno samo samsko dekle in še to skupaj z mamo vdovo. Dekletu ne bi nikoli pripisal kakšne poletne avanture, saj je vsako nedeljo mašo spremljala iz prve vrste in vedno je sodelovala pri organizaciji raznih verskih procesij. Prava svetnica.
Beri daljeMladostnikom je pri iskanju pravšnje oblike sprostitve zagotovo težje kot odraslim. Pri tem jim je lahko v veliko pomoč opora, ki jim jo ponudite s pogovorom ali z nasvetom na osnovi lastnih izkušenj.
Beri daljeZadnje čase se vse več govori o hiperaktivnosti. Nekateri menijo, da starši s hiperaktivnostjo zgolj opravičujejo slabše šolske dosežke ali neprimerno vedenje otroka. Drugi so prepričani, da preveč otrok dobi to diagnozo in da zdravniki prehitro predpišejo zdravila za nadzorovanje vedenja.
Beri daljeDan, ko otrok prvič prestopi šolski prag, je velik dogodek ne le zanj, temveč tudi za starše. Rumena rutica okoli vratu ne označuje le začetka šolanja, ampak dolgotrajno pot do izobrazbe in poklica. Pot, na kateri leži vse polno majhnih in večjih ovir
Beri daljeLuka je ves preznojen sedel v šolski klopi. Ura na steni je tiho tiktakala … še sedem minut do zvonjenja. Zagotovo ga bo poklicala, da bo moral glasno brati, zagotovo … Zdaj zdaj ga bo poklicala. Spet bo kot zadnjič, ko se je pri glasnem branju polulal v hlače in so ga sošolci zmerjali, da je zaostal in neumen, ker v petem razredu še vedno ne pozna vseh črk in ne zna brati … “Dojenček, butec!” Ura na steni je še vedno počasi tiktakala, kot da se je zarotila proti njemu. Učiteljica je dvignila glavo, da bi določila novega bralca. Pogledala je po razredu … Luku je zašumelo v glavi, zdaj je konec z njim, pogledala je proti njemu … Lu…cija, prosim, če nadaljuješ.” Lucija je prebrala nekaj besed in zadonel je šolski zvonec, zvonec Lukove odrešitve. “Danes sem imel srečo!”
Beri daljeKako pogosti naj bodo obiski savne, je odvisno od vas samih. Nekateri savno obiščejo priložnostno, za mnoge pa je način življenja. Če želite opaziti pozitivne učinke savnanja, morate savno obiskovati dalj časa.
Beri daljeO nadarjenosti in nadarjenih posameznikih se v zadnjem času govori vse več. V resnici pa težko določimo, kakšne otroke lahko štejemo med nadarjene. Žal je slovenski šolski sistem še vedno naravnan tako, da podpira mislece z dominantno levo možgansko polovico (to pomeni, da so otroci dobri pri matematiki, logiki, fiziki ipd.), drugi pa se pogosto zdijo zasanjani umetniki, boemi in sanjači s prenizko motivacijo za učenje, iz katerih najbrž nikoli ne bo nič. Podobno miselnost je opaziti tudi med starši in drugimi odraslimi.
Beri dalje
