Huntingtonova bolezen
Huntingtonova bolezen je progresivna okvara možganov, ki povzroča nenadzorovane gibe, čustvene težave in demenco.
Beri daljeRezultati iskanja: 'diagnostika'
Hemofilija
Hemofilija je motnja koagulacije krvi, ki upočasni proces strjevanja krvi. Ljudje s to motnjo podoživljajo daljše krvavitve kot posledice poškodb, operacij ali preprostega puljenja zob. V hujših primerih se pojavi že pri opraskanini ali celo brez vidnih poškodb (spontane krvavitve). Resni zapleti se nanašajo na krvavitve v sklepe, mišice, možgane ali preostale notranje organe. Blažja oblika hemofilije spontanih krvavitev ne vključuje, simptomi se pojavijo po hudi poškodbi ali med operacijo.
Beri daljeStrahovi v nosečnosti
Še pred samim porodom se skupaj z nosečnostjo rodijo številni strahovi. Ni je nosečnice na tem svetu, ki bi svojo nosečnost doživljala povsem ravnodušno. Seveda pa ti strahovi največkrat zrastejo na povsem trhlih temeljih.
Beri daljeKaj nam sporoča urin
O urinu vemo bolj malo, vendar o njemu krožijo številni miti – od tega da je sterilno čist, pa vse do tega, da z njim lahko zdravimo raka. Po zadnjih naporih znanosti pa znajo miti že zelo kmalu postati resničnost. V urinu najdemo informacije, ki so tesno povezane z našim zdravjem.
Beri daljePrenos zigote v jajcevod – ZIFT
Zygote intrafallopian transfer (ZIFT) je postopek oploditve podoben in vitro fertilizaciji (IVF) in embriotransferju s to razliko, da se oplojen zarodek namesto v maternico, prenese v jajcevod. Ker se oplojeno jajčece prenese neposredno v jajcevod se postopek imenuje tudi prenos zarodka v jajcevod (tubal embryo transfer – TET). Postopek je uspešnejši kot prenos gamete v jajcevod (GIFT – gamete intrafallopian transfer) saj je verjetnost, da je jajčece res oplojeno veliko večja. Za oceno in izvedbo omenjenega postopka je pomembno, da ima pacientka zdrave jajcevode.
Beri daljeZdravljenje žensk s ponavljajočimi spontanimi splavi in antifosfolipidnim sindromom
V povprečju izgubimo okoli 50% predkliničnih in petino do četrtine klinično diagnosticiranih nosečnosti. Stopnja in verjetnost spontanih splavov raste s starostjo matere. Pri tridesetih letih se s spontanim splavom zaključi okoli 10% nosečnosti, pri štiridesetih letih že okoli 40%.
Beri daljeAnomalije maternice in nosečnost
Pojavnost prirojenih napak pri razvoju ženskih spolnih organov še ni v popolnosti določena. Menge in Oettingen v Stoecklovem učbeniku pojavnosti ne navajata, splošnih referenc pa ni niti v drugih učbenikih ginekologije in porodništva, zato je v današnjih časih najbolj sprejeta teorija Buttrama in Gibbonsa, avtorja klasifikacije anomalij maternice. Semmens omenja incidenco 1 : 200 – 600 žensk, Greene in Harris sta ne velikem vzorcu 31.836 porodov kongenitalne anomalija diagnosticirala pri 80-tih (0,25%), Maymoun in Jauniaux pa omenjata širok razpon od 0,1 – 3%.
Beri daljeZgodovina in razvoj fetalne medicine
Zgodovina vsakega slehernika se prične s spočetjem in številnim procesi v zigoti, ki pogojuje razvoju ploda. Prav zaradi tega bi lahko na razvoj posameznika gledali na podoben način in tako v medicini zagovarjali preučevanja posameznika že od samega spočetja. Ko pogledamo skozi prizmo zgodovine pa se ta veda medicine omenja zgolj bežno, najpogosteje je vezana na ginekologijo in porodništvo, zelo malo ali pa skoraj nič pa se ne omenja kot samostojna veda. Kaj je razlog temu, da se skozi zgodovinske aspekte in najnovejših spoznanj o tej vedi tako malo piše in govori? Mogoče je kljub sodobnim tehničnim pripomočkom in širokim znanjem to področje še vedno neznano. Številna etična vprašanja in številne skrivnosti povezane z nastankom in razvojem fetusa, so še danes tema številnih znanstvenih in filozofskih razprav.
Beri daljeEPH gestoza
EPH gestoza je kompleksen sindrom, ki se pojavlja v nosečnosti. Simptomi so nabiranje tekočine (edemi), beljakovine v urinu (proteinurija) in povišan krvni tlak (hipertenzija), v najhujših primerih krči in koma.
Beri daljeSmernice za oceno endometrija
V novih kliničnih smernicah so priporočila usmerjena diagnostiki in nadzoru sprememb na endometirju pri ženskah v perimenopavzi in postmenopavzi. Ocenjuje se indikacije in omejitve različnih diagnostičnih metod, navaja se postopke v primeru nepopolne evalvacije in perzistiranja motenj, kot tudi diagnosticiranje pri ženskah, ki se zdravijo s tamoksifenom ali izključno z estrogensko terapijo.
Beri dalje