Kljub sodobni tehnologiji je še vedno nemogoče v popolnosti nadzirati učinkovitost biomedicinske oploditve. Še vedno ni moč ugotoviti, kateri zarodek se bo po implantaciji razvil v dojenčka, kar je neprijetno tako za zdravnika kot pacientko. Številne pacientke, ki ne morejo zanositi niti s pomočjo IVF postopka, krivdo iščejo v življenjskem stilu in svojem telesu. Po treh do štirih transferjih pa večina pacientk izgubi upanje.
Beri daljeSkrbi, da se nosečnost po IVF postopku razvija drugače kot nosečnost ob naravnem spočetju, so povsem odveč. V kolikor je implantacija zarodkov v maternico uspešna, je nosečnost povsem enaka naravni nosečnosti. Morebitne komplikacije se težko pripišejo IVF postopku in se ne razlikujejo naravno spočeti nosečnosti. V vrhunskih centrih zunajtelesne oploditve se uspešna oploditev in rojstvo zdravega otroka giblje od 30 – 35%.
Beri daljeDogodki v času menstrualnega cikla, kot je dozorevanje jajčeca, enakomerni razvoj endometrija, ovulacija, oploditev, izločanje rumenega telesca in implantacija zarodka v endometrij, so še vedno teme številnih raziskav in analiz. Najbolj razširjena teorija o tem zelo kompleksnem procesu je dvocelična-dvogonadotropinska hipoteza, ki v teku menstrualnega cikla kaže na nujnost obeh gonadotropinskih hormonov (FSH in LH).
Beri daljeZ besedno zloženko »nujna kontracepcija« imenujemo jemanje zdravil za preprečitev nezaželene nosečnosti po nezaščitenem spolnem odnosu vključno s posilstvom, ki bi se lahko končala z nezaželeno nosečnostjo, ali ob zatajitvi ostalih kontracepcijskih metod (predrtje kondoma).
Beri daljeJe izhod v sili, ko odpove običajna metoda, ob nepredvidenih spolnih odnosih ali posilstvu. Imenuje se tudi jutranja tableta ali urgentna kontracepcija.
Beri daljeV Sloveniji od leta 1983 zaradi splava ni umrla nobena ženska. Zaradi ozaveščanja o kontracepciji je splavov med mladimi manj, pogostejši pa so pri poročenih ženskah ter v nižjih socialnih slojih, ki si težko privoščijo več kot dva otroka …
Beri dalje
