Hrana za možgane
Lahko s primerno prehrano postanemo pametnejši? Seveda lahko! Raziskave so pokazale, da ima izbira prehrane enega izmed najmočnejših vplivov na vsakdanje možganske sposobnosti.
Beri daljeLahko s primerno prehrano postanemo pametnejši? Seveda lahko! Raziskave so pokazale, da ima izbira prehrane enega izmed najmočnejših vplivov na vsakdanje možganske sposobnosti.
Beri daljeDaiquiri je pravzaprav ime plaže ob kateri se nahaja rudnik železove rude na Kubi. Koktajl Daiquri pa je poimenoval inženir rudarstva Jennigs Cox, ki je nekaj časa delal v tem rudniku.
Beri daljeSe vam je v nosečnosti apetit povečal v tolikšni meri, da bi najraje zaklenili hladilnik? Se ne morete spoprijeti z lakoto? Poskušali bomo razvozlati nekaj skrivnosti povezanimi s spremembami okusa in prehranjevalnih navad v nosečnosti.
Beri daljeŽivila, ki vsebujejo mangan so: avokado, semena, alge, črni in zeleni čaj, rozine, ananas, špinača, pomaranče, maline in zelenolistnata zelenjava.
Beri daljeSodobni način življenja, ki ga večkrat omenjamo mediji, nas je neposredno soočil s težavami povezanimi s prekomerno telesno težo in številnimi obolenji. Poznamo pa kar nekaj živil, ki dokazano znižujejo tveganje različnih obolenj: raka, diabetesa in kardiovaskularnih bolezni.
Beri daljeV vročih poletnih dneh si namesto obilnih obrokov raje privoščite sveže sadne napitke, ki vas bodo še bolj napolnili z energijo.
Beri daljeLjudje pogosto trpijo za bolečimi ulceroznimi spremembami v ustni votlini, ki jih v glavnem povzroča (poleg pekoče in prezačinjene hrane) preobčutljivost na salicilate v živilih.
Beri daljePomanjkanje encimov v vašem organizmu je lahko razlog, da vas po uživanju določene vrste hrane, preseneti glavobol.
Beri daljeAngina se za res pojavi nenadoma, naenkrat, in iz čistega zdravja. Po preboleli bolezni ni imunosti in se zato angina lahko pojavlja večkrat, pogosto in brez zadržkov. Angino povzroča bakterija β-hemolitični streptokok skupine »A« in v kolikor ta bakterija vsebuje eritrogeni toksin(strup) se pojavlja po koži zlasti pasovno, na pregibnih mestih in v predelu obraza droben pikčasti izpuščaj, ki lahko srbi. Pojavi se lahko tudi »malinast« jezik ( drobne rdečkaste brbončice posute po celi vidni površini jezika-videz maline). Takrat govorimo o škarlatinki-specifični otroški angini. V tem primeru je možno, čeprav v eri antibiotikov zelo redko ali gotovo nemogoče, ustvarjanje posebnih imunih kompleksov, ki nastajajo v krvi v večji količini in se zato kopičijo v ledvicah ali v predelu srčnih zaklopk in tako povzročajo moteno delovanje teh tarčnih organov. Nastane tako imenovani poststreptokokni glomerulonefritis (bolezen-prizadetost ledvic) in endokarditis vnetje notranje ovojnice srca in posledično krčenje srčnih zaklopk, ki ima potem usodne posledice za hemodinamiko-delovanje srca in tako za funkcijo srca in njegovo nemoteno delovanje. V eri antibiotikov ta stanja so izjemno redka in jih v praksi redko srečamo.
Beri dalje