Raziskava v Veliki Britaniji, ki je analizirala podatke več kot milijon otrok je pokazala, da lahko jemanje antianaerobnih antibiotikov otroke izpostavi višjemu tveganju razvoja črevesne vnetne bolezni, piše Pediatrics.
Beri daljeLjudje smo dosegli skrajni rob svojih mentalnih sposobnosti, zato je fizično nemogoče, da postanemo pametnejši kot smo, trdijo raziskovalci.
Beri daljeBakterijske infekcije so stare kot človeški rod. Čeprav je medicina toliko napredovala, da so nekoč smrtonosne bolezni danes praktično izkoreninjene, se moramo še vedno boriti z nekaterimi infekcijami. Seveda ne z vsemi na enak način.
Beri daljeGonokokna infekcija je včasih veljala za zelo pogosto spolno bolezen (gonoreja, triper), sedaj pa se pojavlja med 0.1 – 0.5% vseh ginekoloških pacientkah. Kljub temu, da se pojavlja zelo redko spada med najpogostejše kontaktne infekcije. Lahko govorimo celo o pandemiji tako v razvitih državah, kot tudi v državah v razvoju. Spada med klasične spolno prenosljive bolezni, katere je potrebno obvezno prijaviti. Čeprav se je s pojavitvijo AIDS-a kampanja proti gonoreji znižala za najmanj 50%, je v populaciji najstnikov, promiskuitetnih in homoseksualnih ljudi še vedno zelo razširjena.
Beri daljeRaziskave so pokazale, da kar 80 – 95% nosečnic v devetmesečnem času nosečnosti jemlje od štiri do sedem različnih zdravil. Večina zdravil v zarodek penetrira skozi posteljico, kar lahko povzroči škodljivo delovanje na embrio in fetus.
Beri daljeAngina se za res pojavi nenadoma, naenkrat, in iz čistega zdravja. Po preboleli bolezni ni imunosti in se zato angina lahko pojavlja večkrat, pogosto in brez zadržkov. Angino povzroča bakterija β-hemolitični streptokok skupine »A« in v kolikor ta bakterija vsebuje eritrogeni toksin(strup) se pojavlja po koži zlasti pasovno, na pregibnih mestih in v predelu obraza droben pikčasti izpuščaj, ki lahko srbi. Pojavi se lahko tudi »malinast« jezik ( drobne rdečkaste brbončice posute po celi vidni površini jezika-videz maline). Takrat govorimo o škarlatinki-specifični otroški angini. V tem primeru je možno, čeprav v eri antibiotikov zelo redko ali gotovo nemogoče, ustvarjanje posebnih imunih kompleksov, ki nastajajo v krvi v večji količini in se zato kopičijo v ledvicah ali v predelu srčnih zaklopk in tako povzročajo moteno delovanje teh tarčnih organov. Nastane tako imenovani poststreptokokni glomerulonefritis (bolezen-prizadetost ledvic) in endokarditis vnetje notranje ovojnice srca in posledično krčenje srčnih zaklopk, ki ima potem usodne posledice za hemodinamiko-delovanje srca in tako za funkcijo srca in njegovo nemoteno delovanje. V eri antibiotikov ta stanja so izjemno redka in jih v praksi redko srečamo.
Beri daljeNajpogostejši simptomi: vročina okoli 39 st. C, bolečine v grlu, vnetje žrela, najprej bele obloge, potem malinast jezik, žametu podobni izpuščaji, ki se od dimelj in pazduh razširijo na celo telo, razen na predel okrog ust.
Beri daljeNajpogostejši simptomi: visoka vročina, glavobol, bolečine v trebuhu, otečeni, rdeči in boleči sklepi
Beri daljeNajpogostejši simptomi: kožni izpuščaji, driska, bruhanje, otečena sluznica ust, vročina.
Beri daljeOzkolistni trpotec je ena izmed tistih zdravilnih rastlin, brez katerih si ne predstavljamo domačega zdravilstva.
Beri dalje
