V zadnjem času se veliko govori o spremembah v predšolski vzgoji, zlasti pa zbode v oči predlog, da bi za prvo starostno skupino spremenili kadrovske pogoje za delo z otroki. To v praksi pomeni, da zanj ni več potrebna vzgojiteljica z vsem znanjem in kvalifikacijami, ki jih delovno mesto zahteva, temveč lahko delo opravljajo tudi strokovno manj kompetentni posamezniki, celo s srednješolsko izobrazbo.
Beri daljeMojca je do vstopa v šolo obvladovala enaka znanja kot ostali otroci. Pri enajstih mesecih je shodila, hitro spregovorila, uporabljala kahlico in si zapomnila vse pesmice. V mali šoli je bila uspešna, pred vstopom v šolo je poznala že vse črke.
Beri daljeVzgojitelji, pedagogi in psihologi poudarjajo, da so na pragu 21. stoletja otroci in mladina dovzetni predvsem za zabavno in sproščeno vzgojo in izobraževanje. Po mnenju priznanega nemškega arhitekta Friedricha Wilhelma Froebla, ki je davnega leta 1839 postavil temelje sodobnega vrtca, se resno učenje začne že v najnežnejšem obdobju človekovega življenja.
Beri daljeČe vzamemo najbolj preprosto kratko pravljico in želimo ugotoviti, o čem pravzaprav govori, bomo v njej zelo hitro našli vrednote in vso paleto čustvenih stanj, ki jih doživljamo: ljubezen, poštenje, dobroto, resnico, laž, izkoriščanje, veselje, žalost, smrt, prevaro, dobrohotnost, ljubosumnost, zavist, bolezen, starost itd. To so vsebine, ki nikoli niso do konca izrečene in ki lahko naredijo naše življenje lepo – pravljično, ali seveda obratno. V pravljicah so osebe in motivi podani v simbolični obliki, kar jim daje čarobnost in čudežnost. Otroci, ki so v svojem notranjem doživljanju celostno naravnani na sprejemanje vtisov, zelo dobro razumejo sporočilo pravljic. To dokazujejo tudi s tem, ko želijo še in še poslušati vedno isto pravljico. Pravljice se ne naveličajo niti v dobi odraščanja, ker v vsakem obdobju odkrijejo v njej nekaj novega; sporočila nagovarjajo njihove stiske, upe in najrazličnejša čustva. Ker poslušajo pravljico večkrat, se jim avtomatično odpirajo nova spoznanja in rešitve, ki pomembno vplivajo na njihovo zorenje. Straši in vzgojitelji bi otrokom velikokrat radi olajšali pot k njihovi samostojnosti, vendar nam tako pravljice kot življenje kažejo, da jim s tem samo škodujemo. Otroci si morajo sami izboriti svoje mesto v življenju, ker se bodo le tako doživljali kot svobodni in ustvarjalni posamezniki.
Beri daljeVzgojiteljica v vrtcu na hrvaškem otoku Rab je opazila, da se skupina otrok igra z evrskimi bankovci.
Beri daljeAli naj otroci zaradi zahtev sodobnega življenja znajo pisati že ob vstopu v šolo, ali pa naj učenje te veščine prepustimo šoli, kot smo bili vajeni dolga desetletja?
Beri daljeAtene – Grško šolsko ministrstvo je prepovedalo mobilne telefone v šolah, potem ko je javnost razburilo več primerov, v katerih so učenci uporabili mobilnike za snemanje spolnih dejanj in nasilnega obnašanja.
Beri daljeLjubljana – Strategija za dvig rodnosti, ki jo je kot osnutek pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je "načeloma pozitiven dokument, ki celostno rešuje problematiko", menijo v strokovnem svetu Kliničnega centra Ljubljana. Strategijo je treba ločiti od vprašanja splava, splav namreč ni vzrok za zmanjšano rodnost in zmanjšanje števila splavov ne more biti strategija za dvig rodnosti, je zapisano v današnji izjavi strokovnega sveta KC.
Beri daljeBerlin – Nesrečni in nespretni ginekolog bo moral prevzeti vzdrževanje otroka svoje pacientke, ki je zanosila navkljub kontracepciji, ki ji jo je vgradil.
Beri daljeLJUBLJANA – Rodnost ne glede na ukrepe zadnjih dvajset let pada, Slovenke rodimo v povprečju 1,26 otroka, da bi se narod "po naravni poti" reproduciral, bi morale roditi povprečno 2,1 otroka.
Beri dalje
