Anže je zdaj odrasel in srečno poročen moški. Pri njem ne opazimo nič posebnega. Prvič, ko sem ga videla odpirati konzerve s švicarskim nožkom, pa mi sprva ni bilo jasno, zakaj mu gre tako zelo težko od rok. Saj je vendar tako preprosto. Ko sem mu ponudila pomoč, mu je bilo sprva malce nerodno, nato pa je le popustil. Tako sem tudi izvedela njegovo zgodbo. Anže je levičar.
Beri daljeLuka je ves preznojen sedel v šolski klopi. Ura na steni je tiho tiktakala … še sedem minut do zvonjenja. Zagotovo ga bo poklicala, da bo moral glasno brati, zagotovo … Zdaj zdaj ga bo poklicala. Spet bo kot zadnjič, ko se je pri glasnem branju polulal v hlače in so ga sošolci zmerjali, da je zaostal in neumen, ker v petem razredu še vedno ne pozna vseh črk in ne zna brati … “Dojenček, butec!” Ura na steni je še vedno počasi tiktakala, kot da se je zarotila proti njemu. Učiteljica je dvignila glavo, da bi določila novega bralca. Pogledala je po razredu … Luku je zašumelo v glavi, zdaj je konec z njim, pogledala je proti njemu … Lu…cija, prosim, če nadaljuješ.” Lucija je prebrala nekaj besed in zadonel je šolski zvonec, zvonec Lukove odrešitve. “Danes sem imel srečo!”
Beri daljeOdločitev, da bodo otroci odraščali in bodo vzgajani v dveh različnih jezikih, navadno spremljajo velika pričakovanja, a tudi strahovi. Na eni strani je tu upanje, da bodo otroci z dodatnimi jezikovnimi prednostmi uspešnejši v šoli in v poznejšem življenju, obenem pa obstaja strah (ki ga pridno spodbujajo nekateri prijatelji, sorodniki in različni psevdoznanstveniki!), da utegne otrok zaradi različnih impulzov, ki jih prejema iz domačega okolja, nazadovati v jezikovnem razvoju ali imeti zaradi tega nepotrebne težave.
Beri daljeVečina staršev se še pred rojstvom sprašuje, kakšen bo njihov otrok. Zanimajo jih njegov bodoči videz, značajske značilnosti, interesi in še marsikaj. Če se jim rodi otrok, pri katerem se pokažejo znaki avtizma, se starši znajdejo pred občutno zahtevnejšimi vprašanji.
Beri daljeO nadarjenosti in nadarjenih posameznikih se v zadnjem času govori vse več. V resnici pa težko določimo, kakšne otroke lahko štejemo med nadarjene. Žal je slovenski šolski sistem še vedno naravnan tako, da podpira mislece z dominantno levo možgansko polovico (to pomeni, da so otroci dobri pri matematiki, logiki, fiziki ipd.), drugi pa se pogosto zdijo zasanjani umetniki, boemi in sanjači s prenizko motivacijo za učenje, iz katerih najbrž nikoli ne bo nič. Podobno miselnost je opaziti tudi med starši in drugimi odraslimi.
Beri daljeGibalne sposobnosti so podobno kot umske in senzorne pod vplivom dednih dejavnikov in vplivom okolja. Res je, da gibalni razvoj napreduje po sistematičnih zakonitostih, vendar je za nekatere spretnosti (npr. drsanje, smučanje) potrebno učenje. V razvoju gibanja obstajajo med otroki sprejemljive razlike, zato nikar ne razumimo članka kot vodilo, ali se otrok razvija normalno ali ne. O tem naj presojajo strokovnjaki.
Beri daljeNabit urnik šolskih obveznosti, nalog, odgovornosti, izven šolske dejavnosti, napetost, utrujenost…
Vsako leto znova govorimo o istih pritiskih, katerim so podvrženi naši otroci. Pa kot da se ne premakne z mrtve točke. Otroci so vsako leto izpostavljeni hudim naporom, kljub temu da se tudi mnoge šole trudijo biti bolj elastične, bolj razumevajoče do otrok. Navkljub dobri volji pa morajo izpolniti vse zahteve in slediti vsem detajlom učnih programov.
To je eno najpogostejših vprašanj mater mladostnikov, in še zlasti mladostnic. Za mladostno dobo je značilna želja po prostosti v vseh segmentih in tako tudi pri prehranjevanju. Poleg tega je ta skupina populacije izjemno dovzetna za vplive okolja in medijev.
Beri daljeGiovanni Giacomo Casanova de Seingalt (1725-1798) je bil pustolovec iz Benetk, katerega ime je postalo primer hiperseksualnega moškega.
Beri daljeSistem določitve plačil staršev za programe vrtcev določa Zakon o vrtcih (Ur.l.RS, št. 12/96, 44/00 in 78/03) v četrtem poglavju in na tej podlagi sprejet Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.l.RS, št. 44/96, 1/98, 84/98, 102/00, 111/00, 92/02 in 120/03). Navedena predpisa določata način in pogoje za subvencioniranje programov predšolske vzgoje iz javnih sredstev. Do te subvencije so upravičeni starši otrok, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče oziroma ima vsaj eden od staršev začasno prebivališče in je hkrati zavezanec za dohodnino. Po postopku, ki ga določa pravilnik, lahko starši uveljavljajo pri pristojnem občinskem upravnem organu subvencijo oziroma znižanje plačila vrtca, in sicer s posebno vlogo (obrazec DZS Obr. 1,82) ter odločbo davčnega organa o odmeri dohodnine oziroma druge dokumente, iz katerih so razvidni prejemki družinskih članov.
Beri dalje
