Sin je rad v središču pozornosti, hčerko pa morate iskati med odejami, saj le tam najde mir za branje. Njo le bežno opomnite, njega pa je treba nenehno: »Pazi, da ne skočiš. Spet si padel! Zakaj si porinil sestrico?« Nekega dne se sin upre: »Mami, zakaj name kar naprej kričiš, sestrico pa samo hvališ?« Vzgoja otrok z zelo različnimi značajskimi potezami je velik izziv.
Beri daljeV zadnjem času se veliko govori o spremembah v predšolski vzgoji, zlasti pa zbode v oči predlog, da bi za prvo starostno skupino spremenili kadrovske pogoje za delo z otroki. To v praksi pomeni, da zanj ni več potrebna vzgojiteljica z vsem znanjem in kvalifikacijami, ki jih delovno mesto zahteva, temveč lahko delo opravljajo tudi strokovno manj kompetentni posamezniki, celo s srednješolsko izobrazbo.
Beri daljeČe mislite, da vas bodo otroci sami vprašali o spolnosti, ko se bo pojavila potreba, se motite. In če se z njimi o vsem odkrito pogovarjate, o spolnosti pa ne, bodo otroci prepričani, da so vprašanja o seksu prepovedana.
Beri daljeNizozemski znanstveniki v laboratorijih preizkušajo možnosti za umetno vzgojo svinjskega mesa.
Beri daljeZaradi svoje pogostosti so bolezni dihal velik zdravstveni in socialni problem po vsem svetu. Vsak četrti bolnik obišče splošnega zdravnika zaradi težav z dihali. Pomemben delež med boleznimi dihal ima kronični bronhitis. Prizadene 10 do 25 odstotkov odraslega prebivalstva. Pogostejši je pri moških in starejših od 40 let. Pri več kot polovici bolnikov se postopno razvije zožitev dihalnih poti. Tretjina bolnikov ima vsaj enkrat letno poslabšanje bolezni, ki jo praviloma spremlja bakterijska okužba. Bolniška odsotnost zaradi kroničnega bronhitisa narašča in traja povprečno 25 dni na leto na bolnika. Enako narašča invalidnost.
Beri daljeO trenutnih razmerah v Sloveniji glede spolno prenosljivih bolezni smo se pogovarjali z Evito Leskovšek, dr. med., specialistko socialne medicine, pionirko preventive na področju spolno prenosljivih bolezni pri nas.
Beri dalje»Fantje ne jokajo, deklice pa se ne jezijo!« je še vedno podoba, ki jo marsikateri starši nehote privzgajajo svojim otrokom. A s tem naredijo več škode kot koristi, saj otroke prikrajšajo za dragoceno izkušnjo.
Beri daljeKo je odraščala generacija sedanjih staršev, so od svojih pogosto slišali reklo: »Kar znaš, to veljaš.« Z njim so hoteli svoje otroke spodbujati k učenju, s katerim bi nekoč prišli do kruha, kot so tudi radi rekli. Ta rek seveda v vseh letih niti malo ni izgubil na veljavi, a če si položaj ogledamo od bliže, nam kmalu postane jasno, da so ga starši verjetno vzeli malce preveč zares. Danes namreč ne velja več le zgornji rek, temveč se je k sodobni vzgoji vedno bolj priključila tudi filozofija »v vrtcu bo morda že prepozno.« S tem zagovorniki tovrstnega razmišljanja skušajo starše spodbuditi k čim zgodnejšemu usmerjanju v številna, praviloma intelektualna področja, na katerih se naj otrok začne razvijati, če hočemo, da bo odrasel v človeka z vsestranskimi potenciali.
Beri daljeNajprimernejša starost za nosečnost je od 20 do 35 let. V zadnjih letih se je iz različnih razlogov povečalo število žensk, ki rojevajo po 35. ali 40. letu starosti. O tem, ali sta nosečnost in porod pri starejših ženskah bolj tvegana in tudi, kako poteka spremljanje njihove nosečnosti smo se pogovarjali s prim. Tanjo Blejec, dr. med., z Kliničnega oddelka za perinatologijo, SPS Ginekološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani.
Beri daljeKaj zadržuje oblake na nebu?, Kako postane ogenj vroč?, Kam gre veter, ko preneha pihati?, Ali je Bog poročen? … So vprašanja našega malčka okrog tretjega, četrtega leta, ki je kot premikajoča se škatlica vprašanj.Okrog petega leta imajo otroci izoblikovan osnovni odnos do učenja, odnos, ki se oblikuje na osnovi odzivov njihovih staršev na zgodnje odkrivanje.
Beri dalje
