Uradni začetek volilne kampanje
Uradno se je začela predvolilna kampanja pred lokalnimi volitvami 22. oktobra, ki se bo končala 20. oktobra opolnoči, ko bo nastopil volilni molk.
Beri daljeRezultati iskanja: 'maribor'
Oktober posvečen osveščanju o raku dojk
Ljubljana – Rak dojk je v svetu in tudi v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Tako je že nekaj let mesec oktober obarvan rožnato in posvečen osveščanju o tej bolezni. Ob letošnjem Rožnatem oktobru številne aktivnosti pripravljajo v Slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europa Donna, obeležili ga bodo tudi v državnem zboru in na Onkološkem inštitutu.
Beri daljeKakšne možnosti ima ženska pri porodu?
Neka ženska je napisala hvalospev moškemu v beli halji, ki je v porodni sobi sedel poleg nje. Znal ji je prisluhniti, pokazal je iskreno zanimanje za vse, kar se ji je dogajalo med porodom. Na veliko presenečenje je mamica pozneje odkrila, da je bil gospod "samo" elektrotehnik, ki je skrbel za nemoteno delovanje naprave za nadzor ploda. Ali je sploh pomembno, kdo je bil?
Beri daljeSlabost in bruhanje
Kaj je slabost? Kaj je bruhanje? Slabost (navzea) je občutek siljenja na bruhanje. Bruhanje je refleksno vračanje želodčne vsebine skozi usta navzven. Slabost in bruhanje sta lahko posledica: zaužite pokvarjene hrane, kemikalij ali toksičnih snovi zaužitih zdravil (npr. kemoterapevtiki, opiatni analgetiki) vožnje z avtom, vlakom […]
Beri daljeSpolno prenosljive bolezni
Spolno prenosljive (venerične) bolezni so infekcijske bolezni, ki se pogosto ali skoraj vedno prenašajo med spolnimi partnerji. Za prenos nekaterih spolno prenosljivih bolezni ni vedno potreben genitalni spolni odnos. Večinoma se prenašajo pri nožničnih (vaginalnih), oralnih ali zadnjičnih (analnih) spolnih odnosih z okuženim partnerjem, prenos pa je izjemoma možen tudi pri poljubljanju ali tesnem telesnem stiku. Povzročitelji nekaterih spolnih prenosljivih bolezni se lahko prenašajo tudi z vodo, s hrano ali z okuženim zdravniškim priborom ali z že uporabljenimi iglami intravenskih uživalcev drog.
Beri daljeImunski sistem in odpornost
Telo ščitijo pred mikroorganizmi, ki povzročajo okužbe, fizične pregrade in njegov imunski ali obrambni sistem. Fizične pregrade so koža, solze, ušesno maslo, sluz in želodčna kislina. Mikroorganizme, ki potujejo po sečnih poteh, spere normalen tok seča. Imunski sistem pa mikroorganizme (bakterije, zajedavce, viruse, glive), rakave celice in presajena tkiva ali organe prepozna kot tujke, pred katerimi je treba telo braniti. Razporejen je po vsem telesu in je sestavljen iz različnih imunskih organov in tkiv: bezgavke, limfne žile, vranica, kostni mozeg, priželjc, mandeljni, skupki imunskih celic v sluznici dihal in črevesni sluznici. V imunskih tkivih in organih so različne vrste imunskih celic, ki nenehno krožijo po telesu in znajo učinkovito prepoznavati in uničevati mikroorganizme, ki vdrejo v organizem.
Beri daljeNekategorizirano
Kruh: ali veste, kaj jeste?
V Sloveniji nam je na voljo resnično veliko vrst kruha. Koliko pa je v resnici dobrega kruha, je že drugo vprašanje. Včasih so kruh pripravljali iz moke, vode, soli in kvasa, zato ponavadi niti ne pomislimo, da bi bil svež kruh zvarek kemije, ki nam ne bi bila všeč. A ni tako.
Beri daljeMenopavza
Menopavza je obdobje zadnje menstruacije. Določi se retrogradno, potem ko ženska leto dni ni več imela mesečnih krvavitev. Pri nas je povprečna starost žensk ob menopavzi 47,7 let. Čas pred menopavzo in po njej imenujemo menopavza.
Beri daljePrehrana doječe matere
Za uspešno dojenje je zelo pomembna primerna prehrana matere.
Potrebe po energiji so v času dojenja večje kot so v času nosečnosti, saj je za tvorbo mleka potrebnih dodatnih 750 kcal na dan. Del prispevajo maščobne zaloge, s prehrano pa naj doječa mati zaužije dodatnih 500 do 600 kcal na dan. Doječe matere imajo navadno zelo dober tek in lahko pokrijejo omenjene dodatne potrebe. Vendar pa številne matere želijo takoj po porodu začeti hujšati. To lahko neugodno vpliva na sestavo mleka.
Nega otroške kože in plenični dermatitis
Koža dojenčkov in majhnih otrok se bistveno razlikuje od kože odraslih. Koža majhnih otrok je v povprečju petkrat tanjša od kože odraslih. Poroženela plast je poleg tega, da je tanjša, še bolje hidratirana in zato bolj propustna kot koža zdravih odraslih. Koža še ne opravlja ustrezne zaščitne funkcije oz. bariere pred zunanjimi vplivi, tako da snovi, ki z otroško kožo prihajajo v stik, lažje prodirajo skoznjo. Varovalni hidrolipidni sloj (zaščitni kisli plašč), ki je sestavni del povrhnjice, ima pri majhnih otrocih bistveno manjšo kapaciteto kot normalna koža odraslih, saj je zmanjšano izločanje vseh kožnih žlez. Značilnosti otroške kože moramo upoštevati pri negi otroške kože, saj je mnogo bolj občutljiva na sestavine kozmetičnih izdelkov. Upoštevati pa jih moramo tudi pri uporabi dermatikov, saj je možnost večje sistemske resorpcije učinkovin, tudi tistih, ki naj bi učinkovale lokalno.
Beri dalje