Pes predstavlja najboljšo shujševalno terapijo
Otrokom z najboljšim človekovim prijateljem ne grozi prekomerna telesna teža in so nasploh v boljši telesni kondiciji, trdijo znanstveniki iz Melbourna.
Beri daljeOtrokom z najboljšim človekovim prijateljem ne grozi prekomerna telesna teža in so nasploh v boljši telesni kondiciji, trdijo znanstveniki iz Melbourna.
Beri daljeOsnovno pravilo barvne diete je, da se vsak dan v tednu potrudimo zaužiti živila druge barve. Na ta način v telo vnašamo različne nutriente.
Beri daljeVeč silicija – manj celulita
Pri pomanjkanju silicija koža postane nagubana in neprožna, pojavi se celulit, lasje in nohti so krhki, lomljivi in brez leska, vezivno tkivo v arterijah, kitah in sklepih je manj prožno, kosti in hrustanec pa krhki. Temu se lahko izognemo tako, da nenehno obnavljamo zaloge silicija, zaradi česar je redno uživanje silicija ključnega pomena. Toda pri izbiri prehranskega dopolnila kot vira silicija moramo biti pozorni.
Silicij je sestavni del vseh živih organizmov, tako rastlin kot tudi živali. V zemeljski skorji je drugi najpogostejši element, medtem ko je v našem telesu prisoten zgolj v sledovih, saj ga je vsega skupaj samo 1,4 g. Velik del ga vsebujejo celice, ki se hitro delijo (lasje, nohti, koža …), nujno potreben je tudi za vsa vezivna tkiva, kosti in hrustanec. Človeški organizem ne zmore tvoriti silicija, zato ga moramo nenehno dobivati s hrano. Silicij je najti v številnih živilih, kot so grah, soja, integrirana žita, grozdje, repa, rjavi riž, ječmen … Večje količine silicija vsebujejo njivska preslica in diatomeje. V mesu ga skorajda ni.
Redno jemanje zdravil za nižanje krvnega tlaka pri osebah strarejših od 80 let, znižuje nevarnost nastanka možganske kapi, ter znižuje težave, ki jih lahko povzročijo srčne bolezni, so pokazale raziskave, ki so jih izvedli znansteveniki Imperial Collega v Londonu.
Beri daljePrehrana, bogata z vitaminom B9, zmanjšuje možnost za nastanek neustreznih spermijev, ki lahko pripeljejo do spočetja otrok z genetskimi okvarami.
Beri daljeMed je zaradi svojih lastnosti nujen sestavni del zdrave prehrane, brez medu in čebeljih izdelkov pa si komajda predstavljamo zimo. Zdravilne učinke medu so poznali že veliko pred nami, njihova moč pa je odvisna od kakovosti in vrste rastline, iz katere je pridelan med. Med je zaradi svoje edinstvene strukture koristen v boju proti okužbam, poseben sloves pa uživa zaradi antioksidacijskega delovanja.
Beri daljeStročnice vsebujejo kakovostne beljakovine, ki so pomembne za rast in razvoj mladih ljudi. Prav tako ne smejo manjkati v vegetarijanski prehrani. Prištevamo jih med najbogatejše zelenjavne jedi. Energetsko najbogatejša so suha fižolova zrna, vsebujejo 20 – 25% beljakovin in 60% ogljikovih hidratov.
Beri daljePomladi in poleti narava kar buči od zvokov žuželk. Da bi zmanjšali možnost pikov, je pametno že vnaprej ukrepati:
Beri daljeNekatere različnosti otroka mlajšega od treh let Otroka mlajšega od treh let, lahko pripravimo na spremembe le s postopnim uvajanjem le-teh. Otrok je čustveno navezan na svoje starše. Želi jih imeti v svoji bližini, še posebno v novem okolju. Otrok se počuti najbolj varno, ko […]
Beri daljeV otrokovem življenju je veliko prelomnih trenutkov in eden izmed njih je prav gotovo začetek šolanja. Pri starših pogosto prevladuje zmotno mnenje, da mora učenec ob vstopu v šolo že brati in pisati. S prezgodnjim učenjem branja pa silimo prav v čas, ki je primeren za razvoj govora in jezika. Kasneje ti učenci niso v šoli prav nič bolj uspešni od tistih, ki so se branja naučili v prvem razredu. Res pa je, da nekateri otroci znajo brati in pisati že pred vstopom v šolo, ne da bi jih kdo posebej poučeval ali spodbujal. To pomeni, da so za opismenjevanje dozoreli prej kot večina povprečno razvitih otrok. To so lahko zelo bistri otroci , ali pa imajo izredno razvite sposobnosti, ki jih zahteva branje. Vendar pa je za uspešno delo v prvem razredu pomembno le, da imajo otroci razvite tiste duševne sposobnosti, ki bodo učencem omogočile, da bodo branje in pisanje osvojili brez večjih naporov. Pomemben pokazatelj duševnega razvoja pa je prav govor. Veliko možnosti za razvoj govora daje otrokom igra vlog, ki jo srečamo v svobodni igri, ko se otroci igrajo šolo, trgovino ipd. Otroci najpogosteje igrajo vloge ljudi in živali, ki jih v takem primeru poosebijo, zato so primerne za razvoj govora in socializacije. V igrah včasih tudi pišejo, berejo, računajo, pojejo, plešejo in slikajo. Igra nastaja kot notranja otrokova potreba po gibanju, dejavnosti in delovanju. Otroka ni potrebno ne učiti in ne spodbujati k igri, omogočiti pa mu moramo, da se v svoji starosti primerno igra. V igri razvija svoje funkcije, različne sposobnosti, hkrati pa si pridobiva izkustvo. Tudi posamezne dispozicije se ne morejo same po sebi razviti v sposobnosti. Potrebni so ustrezni vplivi okolja in otrokova lastna aktivnost. Poleg dispozicij in dejanskih možnosti za razvoj, ki jih nudi okolje, je otrokova aktivnost pomemben dejavnik, ki omogoča, da otrok svoje možnosti za duševni razvoj do kraja razvije. V tej zvezi dojamemo nenadomestljivo vlogo otroške igre za otrokov celostni osebnostni razvoj. Če se otrok ne želi igrati, je to navadno znak za težave v njegovem telesnem in duševnem razvoju. V duševnem razvoju so tako prikrajšani tisti otroci, ki jim starši ne dajejo prilike za igro. To se dogaja tudi v družinah, kjer so starši prezaposleni. Tudi šolski otrok mora imeti čas za igro. Izkušnje so pokazale, da so v kasnejšem življenju odpornejši in osebno uravnovešeni tisti, ki so se ustrezno razživeli v igri.
Beri dalje