Wednesday, April 24, 2024

Pa poglejmo najpogostejša vprašanja in odgovore, ki se pred načrtovanjem družine porajajo ženskam z diagnosticirano multiplo sklerozo:


Ali naj zanosim?

Seveda je to odločitev vsake posameznice, ki pa jih pogojuje več dejavnikov. Samostojne ženske z multiplo sklerozo se srečujejo s posebnimi izzivi povezanimi z njihovim fizičnim stanjem in realne sposobnosti skrbi za majhne otroke.

•    Pogovorite se s prijatelji, ki imajo otroke in nekaj časa preživite z njihovimi otroci. Tako boste dobile realni sliko o skrbi in negi dojenčkov, ter otrok različne starosti.
•    Pri odločitvi mora sodelovati vaš partner, ki mora biti seznanjen z vsemi ‘vzroki in posledicami’
•    Sami si odgovorite na naslednja težka vprašanja: Ali bom potrebovala dodatno pomoč? Ali se lahko zanesem na nekoga drugega v primeru, da bom potrebovala dodatno pomoč?

Ali so zapleti v nosečnosti pogosteje povezani z MS?

Dokazov, da MS poveča tveganje spontanih splavov, zunajmaternične nosečnosti, rojstva otroka pred predvidenim datumom poroda, ali mrtvorojenosti, ni. Prav tako se MS ne povezuje z nižjo reproduktivno sposobnostjo, ali prirojenimi anomalijami otroka. Nosečnost žensk z MS se ne razlikuje od nosečnosti zdravih žensk v isti starostni skupini.

Ali se bodo simptomi MS med nosečnostjo poslabšali?

Nikakor! Večina žensk z MS se ne pritožuje nad poslabšanjem simptomov MS med nosečnostjo. Kot so pokazale raziskave, ima sama nosečnost preventivni učinek. Delovanje imunskega sistema med nosečnostjo je oslabljeno, raven naravnih steroidov v organizmu nosečnice je mnogo višje. Število opaznih simptomov MS se v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti občutno zmanjša. Vseeno pa je potrebno upoštevati dejstva, da sama nosečnost povzroča simptome, ki so podobni simptomom MS: težave z mehurjem, prebavo in utrujenost.

Kaj pa zdravila za lajšanje simptomov MS med nosečnsotjo?

Jemanje steroidnih zdravil za lajšanje simptomov MS se med načrtovanjem nosečnosti in nosečnostjo ne priporoča.

•    Tysabri in interferoni (Avonex, betaseron in rebif) spadajo v kategorijo C po FDA lestvici, kar pomeni, da lahko povzročijo nekaj razvojnih anomalij pri plodu, vendar pravi učinek ni znan. Jemanje omenjenih zdravil med nosečnostjo se ne priporoča.
•    Glatiramer acetat (copaxone) pa spada v B kategorijo zdravil, kar pomeni, da ne škoduje razvoju ploda.

Poudariti je potrebno, da so bile raziskave na omenjenih zdravilih, izvedene zgolj na živalih, etika in morebitne negativne posledice za zdravje otroka ali matere, preprečujejo podobne raziskave na ljudeh. Prav tako je potrebno preveriti vsa ostala zdravila za zaviranje simptomov MS. Nekatera so varna, druga ne.

Kaj če se spočetje zavleče?

Običajno je potrebno medikamentno terapijo prekiniti tri mesece pred načrtovanjem nosečnosti. Nekateri zdravniki svetujejo daljšo, drugi nekoliko krajšo inkubacijsko dobo. Ko se izteče inkubacijsko obdobje poskusite čim prej zanositi. Pogovorite se s svojim ginekologom, ki vam bo svetoval kako povečati verjetnost spočetja.

Kakšno vlogo odigra nevrolog?

Nevrolog bo določil terapije in zdravljenje med nosečnostjo. Raziskave so potrdile, da je intravenozni odmerek imunoglobulina (IVIG) po porodu bistveno zmanjšal verjetnost pojave simptomov MS po porodu.

Lahko zahtevam epiduralno anestezijo?

Epiduralna anestezija lahko poveča tveganje za porodne zaplete, zato jo nekateri nevrologi ne priporočajo. Nedavna raziskava pa je kljub temu pokazala, da pri ženskah z EA recidivi niso bili nič pogostejši. Za izbiro EA se posvetujte s svojim nevrologom, ginekologom in anestezistom v tretjem trimesečju nosečnosti. Za nosečnice z MS se pogosteje uporabi lokalna ali splošna anestezija.

Ali lahko dojim?

MS sama po sebi ne predstavlja ovire za dojenje. Večina zdravnikov dojenja ne priporoča v kolikor ste se po porodu vrnili k medikamentni terapiji. Nekaj žensk se boji recidiva bolezni, zato z medikamentno terapijo nadaljuje takoj po porodu, spet druge dojijo do šestega meseca otrokove starosti in nato nadaljujejo z jemanje zdravil. Odločite kaj je najboljše za vas in vašega otroka je povsem vaša.

Ali se bo MS dedovala na mojega otroka?

MS ni neposredno dedna bolezen kot nekatere genetske bolezni, npr. cisitčna fibroza. Podatki, ki so na voljo kažejo, da se približno 2% MS deduje. Trenutno ni genetskega ali prenatalnega testa novorojenčka, ki bi lahko določil verjetnost dedovanja bolezni. 

 

Preberite še:

Ledvični kamni v nosečnosti

Antifosfolipidni sindrom

Venska tromboza v nosečnosti

Rdečke in nosečnost

Septični splav

Gestacijski diabetes

Naslednji prispevek

Ženske z RA in SEL imajo manj otrok

13 junija, 2012 0