Pomen dodatkov k prehrani

Pomena zdravilnih rastlin, zdravega načina življenja in kakovostnih prehranjevalnih navad se zaveda vse več ljudi.

Pred leti je veljalo, da sta bila prehrana in povečane potrebe po hranilih v veliki meri povezana le s športniki. Današnji slog življenja in s tem povezan tudi način prehranjevanja, to razmišljanje spreminja v vsesplošno zavedanje po pravilni prehrani. Tisti, ki se že leta ukvarjajo s problematiko prehrane in kvalitete življenja, pravijo, da ima pravilna, uravnotežena prehrana 100 % delež pri celotnem procesu delovanja in oblikovanja telesa. To jasno dokazuje velika rast povpraševanja po dodatkih k prehrani v zadnjih letih, saj so se ljudje začeli zavedati, da z današnjo prehrano ne zaužijejo v zadostni meri hranil, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje.

Na hitro vam predstavljamo najosnovnejše dodatke, brez katerih si ne moremo zamisliti delovanja človeškega telesa.
Aminokisline

Aminokisline so osnovni gradbeni element proteinov in kot take zagotavljajo osnovo življenja, funkcioniranja in dobrega počutja, skupaj seveda z vitamini in minerali.

Obstaja 22 aminoksilin, od katerih je 8 esencialnih. Le – teh telo samo ne proizvaja, zato jih je potrebno dodajati v telo preko naše prehrane in dodatkov
Vitamini

Vitamini so nujno potrebna hranila, elementi – organske spojine, ki skrbijo predvsem za normalno, tj. nemoteno delovanje organov in nemoten potek presnove.

Naloga posameznih vitaminov v telesu je sledeča:

Vitamin A: vid.

Vitamin B1: presnova ogljikovih hidratov.

Vitamin B2: presnova maščob, ogljikovih hidratov in proteinov.

Vitamin B3: pomaga pri oksidaciji.

Vitamin B5: presnova maščob in ogljikovih hidratov.

Vitamin B6: presnova linolenske kisline, presnova proteinov.

Vitamin B12: presnova maščob in beljakovin.

Vitamin C : krepi imunski sistem.

Vitamin D: absorbcija kalcija in fosforja (velik vpliv na kosti).

Vitamin E: uničevalec prostih radikalov – odpadnih produktov v celici).

Vitamin K: pomaga pri strjevanju krvi.

Tako kot pri aminokislinah lahko tudi tukaj telo proizvede samo nekatere vitamine. Te količine, ki jih telo samo proizvede, so praviloma premajhne, da bi zadostile potrebam človeškega organizma. To pomeni, da moramo večino vitaminov zaužiti za uravnoteženo prehrano.

Minerali

V našem telesu je 80 mineralov. Minerali pomenijo 4,5 % naše telesne mase, glavnina je v kosteh. Ne moremo jih niti ustvarjati niti izrabiti, vse življenje jih moramo vnašati s hrano, vodo in dodatki. Minerali so nujni za tvorbo encimov, hormonov, hemoglobina, strukturnih beljakovin, odgovornih za ekspresijo genov, vitaminov, prek njih pa vplivajo pravzaprav na vse sestavine človeškega organizma. Dovolj velik vnos mineralov še ne pomeni zadostne količine v organizmu. Pomembni so tudi dejavniki, ki se nanašajo na stanje samega organizma, ker so od njih odvisne absorbcija, distribucija in eliminacija. Tako ima človeški organizem veliko kontrolnih mehanizmov za vzdrževanje ravnovesja.

Pomembni minerali so:

• železo,
• kalcij,
• magnezij,
• fluor,
• natrij,
• kalij,
• žveplo,
• klor,
• jod,
• cink,
• mangan,
• baker,
• selen

Pomanjkanje mineralov se kaže kot utrujenost, izguba apetita, motnje spanja, utrujenost, brezvoljnost, slabost …

Antioksidanti

Antioksidanti so snovi, ki upočasnijo ali preprečijo oksidacijo pomembnih celičnih sestavin na različne načine. Kot lovilci prostih radikalov se po reakciji z radikali pretvorijo v stabilnejše in manj škodljive radikale, ki jih telo izloči. Največkrat se antioksidanti potem, ko opravijo svoje delo, izrabijo. Nekateri (npr. vitamin C in vitamin E) pa se obnovijo in ponovno vključijo v oksidacijske procese.
Raziskave dokazujejo, da antioksidanti pomagajo zavirati razvoj nekaterih obolenj. Zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, ateroskleroze in bolezni, ki so povezane s kajenjem (pljučni rak, bolezni srca in ožilja). Upočasnijo tudi nastanek sive mrene. Izboljšujejo delovanje imunskega sistema, povečujejo telesne sposobnosti pri naporih in ohranjajo živčne celice.

Prosti radikali

To so atomi, ioni, molekule ali kompleksi, ki so zelo reaktivni in zato tudi nestabilni. Zaradi teh lastnosti hitro reagirajo z drugimi molekulami. Takšne reakcije potekajo nenadzorovano, mimo encimskih sistemov, in so za celico škodljive. Celico poškodujejo, posledice pa so lahko različna obolenja.

Kako se telo bori proti prostim radikalom?

Telo lahko proste radikale nevtralizira in na ta način ohranja celično ravnovesje s pomočjo encimskih sistemov in antioksidantov (lovilcev prostih radikalov).

Med pomembnejše antioksidante spadajo:

• vitamin C,
• vitamin E,
• betakaroten in
• selen.

Zadostna količina omenjenih vitaminov, betakarotena in selena je za pravilno delovanje celice nujno potrebna. V nasprotnem primeru lahko prosti radikali povzročijo bolezenske spremembe v celicah in tkivih.

Kako nam antioksidanti pomagajo?

Raziskave dokazujejo, da antioksidanti pomagajo zavirati razvoj nekaterih obolenj:

• zmanjšujejo tveganje za razvoj raka,
• za začetni razvoj ateroskleroze,
• nastanek sive mrene,
• za bolezni, ki so povezane s kajenjem (pljučni rak, bolezni srca in žilja), in
• poškodbe tkiv med operacijami.

Izboljšujejo tudi delovanje imunskega sistema, povečujejo telesne sposobnosti pri naporih in ohranjajo živčne celice.