Tuesday, August 11, 2020
[Total: 0    Average: 0/5]

Sonce, ki pošlja svoje žarke na zemljo že miljone let ima številne ugodne vplive na telo in bi lahko bilo naš prijatelj in zaveznik, žal pa ga spremenjen način življenja, več prostega časa, modni trendi, ki narekujejo potrebo po zdravem zagorelem videzu, na drugi strani pa poškodovana ozonska plast okoli zemlje, vse bolj spreminjajo v nevarnost, ki nas ob neupoštevanju nekaterih pravil resno ogroža. Posledice lahko postanejo vidne šele čez desetletja in tedaj škode ni več mogoče popraviti.


Sončni žarki so del spektra elektromagnetnega valovanja. Zemljino površino dosežejo toplotni, svetlobni in del ultravijoličnih (UV) žarkov. Ozonska plast, ki obdaja zemljo je sila pomembna, saj absorbira žarke kratkih valovnih dolžin. Ti, najbolj usodni, nas tako k sreči ne dosežejo.

UV žarki razdelimo glede na valovno dolžino in s tem povezanim biološkim učinkom na:

  • UV-C : So žarki kratkih valovnih dolžin, ki jih v celoti absorbira atmosfera in ne pridejo do zemlje. Ti žarki sicer delujejo smrtno na celice in ubijajo mikroorganizme tako, da jih umetno proizvajamo za sterilizacijo.
  • UV-B : To so žarki srednjih valovnih dolžin, ki deloma dosežejo površino našega planeta. Prodirajo v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetje in sončne opekline. Posledica delovanja teh žarkov je večina zgodnjih nezaželjenih vplivov sonca. So tudi dokazano kancerogeni.
  • UV-A : So dolgovalovni žarki, ki prodirajo globje v kožo. Povzročajo zaželeno porjavelost kože. Zadnja leta strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti teh žarkov, katerih škodljive posledice se navadno pojavijo šele čez desetletja in to brez takojšnjih vidnih sprememb, kot so vnetja ali opekline. Pretirano izpostavljanje lahko zaradi globinskega delovanja poškoduje elastin in kolagen. Škodljivo vplivajo tudi na t.i. jedrne kisline celic in poškodujejo dedno zasnovo celice.

Nevarnosti sončenja moramo razdeliti na zgodnje in pozne. Prve se pojavijo neposredno po pretiranem sončenju, pozne, ki so nevarnejše in dokončne, pa šele po več letih izpostavljanja UV žarkom. Celice seštevajo tekom let povzročeno škodo, ki je lahko velika tudi če nismo bili nikoli opečeni.

Zgodnje posledice sončenja

  • rdečina kože (dermatitis solaris) je posledica vnetja, ki ga povzročijo UV žarki
  • sončne opekline (combustiones solaris), koža je vneta, pojavijo pa se tudi mehurji. Gre za posledico delovanja UV-B žarkov
  • toksični dermatitis, se pojavi ponavadi po sončenju na mokri travi. Iz trave se namreč sproščajo snovi, ki zelo povečajo učinek delovanja UV žarkov na kožo. Na mestih, kjer je prišlo do kontakta se pojavijo mehurji, kljub temu, da s sončenjem nismo pretiravali. Podobno lahko fototoksično delujejo nekatere dišave, zato se nikoli ne sončimo nadišavljeni
  • alergijski dermatitis lahko izgleda precej različno in se pojavi pri tistih ljudeh, ki so na UV žarke preobčutljivi

Pozne posledice sončenja

  • gube so posledica propadanja kolagenskih in elastičnih vlaken, k emur čUV žarki znatno prispevajo
  • atrofija (stanjšanje), teleangiektazije (vidne žilice) in kseroza (suhost) kože so prav tako česta kasna posledica pretiranega sončenja
  • sončne pege (lentigo solaris) se pojavljajo na mestih, ki so bila leta veliko na soncu, predvsem po ramenih, zgornjem delu hrbta in po hrbtiščih rok, ter po podlakteh. So navadno svetlo rjave, nepravilnih oblik, lahko neenakomerno obarvane. Redko se iz njih razvije nevarna oblika kožnega raka, maligni melanom
  • prekanceroze (predstopnje kožnega raka) se razvijejo zaradi kancerogenega delovanja UV žarkov na jedrne kisline celic kože, ki se spremenijo v rakaste. Iz prekanceroz se velikokrat razvije
  • kožni rak, ki je najhujša pozna posledica sončenja. Kar 90 % karcinomov kože nastane zaradi škodljivega delovanja sončnih žarkov.

Zaščita pred UV žarki

 
Koža ima sposobnost, da se ščiti sama. Zelo dobro varovalo je tvorba rjavega kožnega pigmenta melanina, ki preprečuje prodiranje UV žarkov v globje plasti kože. Sposobnost kožnih celic, da izdelujejo melanin je genetsko pogojena. Obrambna sposobnost kože je znatno boljša pri temneje pigmentiranih ljudeh.

Nastalo škodo na jedrnih kislinah celic koža spozna in popravi s pomočjo t.i. reparacijskih encimov.
Najboljša zaščita je dosledno izogibanje soncu. Velikokrat to bodisi ni mogoče ali pa se soncu nočemo odreči.

Svetujem vam, da upoštevate vsaj osnovna načela “pametnega” sončenja

S sončenjem pričnimo postopno
Uporabimo sredstvo z visokim faktorjem, ki naj vsebuje zaščito pred UVB in UVA žarki
Posebej zaščitimo ustnice in veke
Namažimo se po vsaki kopeli
Ne hodimo na sonce med 11 in 16 uro
Nosimo zaščitna sončna očala in po možnosti pokrivalo
Po sončenju se namažimo s hranilno in dovolj mastno kremo

Tisti, ki se sončenju nikakor ne mislijo odreči, ali odhajajo v južne kraje, lahko pred predvidenim sončenjem nekoliko pripravijo kožo z obiskom solarija, kjer bodo porjaveli vsaj kontrolirano. Pridobljeni pigment jim bo nudil delno zaščito, vendar pretežno pred akutnimi posledicami UV žarkov.

vir: pliva

 

 

 

 

 

 

 

<table class=”\” style=”\” padding:”=”” td=”” border=”\” cellpadding=”\” cellspacing=”\” width=”\”>

Komentarji
Kategorija:   Novice, Telo in koža
Naslednji prispevek

Posvojiteljski dopust

junij 13, 2012 0