Saturday, April 13, 2024

Rahitis se najpogosteje pojavi zaradi pomanjkanja vitamina D, ki je eden izmed glavnih dejavnikov zadrževanja kalcija v plazmi. Rahitis lahko nastane zaradi nezadostnega izpostavljanja sončnim žarkom, ki je glavni ‘proizvajalec’ vitamina D v organizmu. Bolezen pa se lahko razvije tudi zaradi premajhnega vnosa kalcija. To obliko rahitisa imenujemo hipovitaminski ali vitamin D-odvisen rahitis. Druga oblika rahitisa je vitamin D – rezistentni rahitis, ki nastane zaradi prirojenih ali pridobljenih motenj pri metabolizmu vitamina D, kalcija ali fosforja. Za rahitis bolj dovzetni otroci so otroci mater, ki so se v času nosečnosti spopadale s pomanjkanjem vitamina D v organizmu. Največ kalcija plodove kosti absorbirajo v zadnjih dveh mesecih nosečnosti, če mati D hipovitaminozna se otrok rodi s premajhno zalogo kalcija. Največ rahitičnih otrok se rodi v pomladanskem obdobju. Otroci, ki ne jemljejo vitamina D, ali dnevno niso izpostavljeni sončni svetlobi, za rahitisom pogosteje obolevajo. Določene količine vitamina, ki se je ustvaril skozi poletje, so shranjene v jetrih in se lahko sproščajo vse do zgodnje zime. Zaloge vitamina D se do pomladi porabijo, zato so v pomladnih mesecih rahitis tudi najpogosteje diagnosticira.


Vloga vitamina D

Vitamina D ima vlogo zadrževanja koncentracije kalcija v plazmi, ter vpliva na pravilno mineralizacijo in demineralizacijo kosti. Je nujen za pravilno formiranje in rast kosti. 95% kalcija v našem telesu se nahaja v kosteh. Ta kalcij pa ni življenjsko pomemben. Življenjsko pomembna je koncentracija kalcija v krvi. Organizem deluje tako, da pod vsako ceno zadržuje pravilno koncentracijo kalcija v krvi. Na ta način prihaja do črpanja kostnega kalcija, ki lahko poškoduje, ter omehča kosti, kar pri otrocih imenujemo rahitis, pri odraslih osteomalacija ali osteoporoza.

Prehrana bogata z vitaminom D

Vitamin D lahko v naš organizem vnesemo tudi s prehrano. Prisoten je samo v hrani živalskega porekla. Največ vitamina D lahko najdemo v ribjem olju. Nahaja se tudi v maščobah mlečnih izdelkih, vendar so količine zanemarljive. Nekaj vitamina D lahko najdemo tudi v jajcih, mleku, siru, ter v neznatni količini tudi v zelju in špinači. Kljub vsemu pa te količine človeški presnovi ne zadostujejo, zato nadomestno mleko dodatno oplemenitijo z vitaminom D.

Simptomi

Zgodnji simptomi rahitisa so utrujenost, bledoličnost, razdražljivost in jok. Te simptome pa lahko opazimo tudi pri številnih drugih obolenjih, zato se redko povezujejo z rahitisom. Spremembe na kosteh se v glavnem pojavijo v kasnejšem obdobju. Na področju v katerega spada tudi Slovenija, se prvi znaki rahitisa pojavijo pri treh mesecih starosti. Prvi simptom so mehkejše lobanjske kosti. Ob palpaciji se zadnji del lobanje vdolbi, ali pa se pritisnjeno mesto ne vrne v prvotni položaj. Kasnejši simptom diagnoze rahitisa so kurje prsi (okrogle odebelitve na rebrih na mestu kjer hrustančni del reber preide v kost).

Pri otrocih se v kasnejšem življenju pojavijo krive noge, izbočena kolena, ukrivljena hrbtenica in deformacije prsnega koša. Vidne so tudi spremembe na lobanji. Glede na to, da se lobanjski šivi zarastejo nekoliko kasneje, se zaradi izbočenosti čelnih in temenskih kosti razvije kvadratasta glava. Kosti so bolj dovzetne za zlome, mišice so mlahave – najbolj očitno na trebuhu, ki je izbočen in se ga lahko stisne. Mlečni zobje zrastejo kasneje, trajni ne ustvarijo dovolj zobne sklenine in zobovine, zato so bolj nagnjeni k razvoju kariesa. Če se rahitis razvije pri dojenčku je njegov psihomotorični razvoj upočasnjen, otrok zaostaja pri učenju, samostojni stoji, sedenju in hoji.

Zdravljenje

Preventiva je zagotovo najbolj učinkovita metoda zdravljenja. Otrok naj vsakodnevno vsaj petnajst minut preživi med kopanjem v sončnih žarkih, pri čemer je potrebno izpostaviti roke in obraz. Zaradi naših podnebnih značilnosti, pa je zima obdobje v katerem kronično primanjkuje sončnih dni, zato je potrebno sončenje nadomestiti s kapljicami vitamina D. Jemanje kapljic se priporoča otrokom, ki se hranijo s kravjim mlekom ali industrijskimi pripravki mleka, ki niso obogateni z vitaminom D. V vsakem primeru je boljša izbira materino mleko, saj vsebuje zadostno količino vitamina D, ter optimalno vsebnost kalcija in fosforja.

V prvem letu starosti se otroku vsakodnevno dodajajo kapljice vitamina D, v naslednjih dveh letih po potrebi samo v zimskem času. O odmerku se posvetujte z vašim pediatrom, preveliki odmerki so namreč škodljivi in lahko pustijo trajne posledice (srčne in ledvične bolezni).

Kategorija:   Novice, Otroške bolezni