Sunday, December 4, 2022
Click to rate this post!
[Total: 1 Average: 2]

Kako ljudje pojmujejo revmatične težave in revmatične bolezni?


Z revmatizmom ljudje povezujejo predvsem težave z gibali. Veliko jih namreč misli, da je revmatizem vsako zbadanje in trganje po sklepih, mišicah in drugih delih telesa, ki nastane npr. zaradi bivanja ali dela v mrazu, vlagi, vremensko neugodnih pogojih. Tisti, ki so se veliko vozili z motornimi kolesi, ob težavah z gibali dostikrat rečejo: »Saj ni čudno, da imam revmo, ker sem se vse življenje vozil z motorjem!«

Revma ljudem pomeni koš, v katerega mečejo vse, kar povzroča bolečine v gibalnih organih in moti njihovo delovanje. Pri tem se velikokrat ne zavedajo, da so revmatične bolezni bistveno širše področje. Naš gibalni sistem sestavljajo kosti, mišice, sklepi, različni hrustanci, kite, njihove ovojnice, številna in najrazličnejša vezivna ter podporna tkiva. Pomemben del gibal je hrbtenica, ki omogoča pokončno držo in številne telesne gibe. Vse te strukture in tkiva se spreminjajo že s starostjo, nanje pa vplivajo še razni dodatni notranji (telesni) in zunanji dejavniki, ki nato povzročajo revmatične težave in tudi revmatične bolezni.

Kadar se pojavi revmatična bolezen in jo zdravnik opredeli, se zelo pogosto dogaja, da številni posamezniki ne poznate imena (diagnoze) svoje revmatične bolezni. Večinoma rečete, da imate »revmo« ali »revmatizem«. Od posameznih bolezni najbolj poznate protin. Dostikrat navajate tudi, da imate obrabo sklepov in hrbtenice, kar strokovno imenujemo osteoartroza in spondiloartroza. Seveda pa so imena revmatičnih bolezni večinoma preveč tuja in si jih je, resnici na ljubo, dostikrat težko zapomniti.

Kaj so revmatične težave?

Vsaka bolečina v sklepih, mišicah ali hrbtenici še ne pomeni, da ste zboleli za neko določeno revmatično boleznijo, temveč gre pogosto le za »revmatične težave«, ki so podobne tistim pri posameznih revmatičnih boleznih. Vzroki za revmatične težave so dostikrat drugi. Najpogostejši so nanizani spodaj. Če se omenjeni vzroki dolgo ponavljajo, lahko vodijo v revmatično bolezen!

Revmatične težave pogosto povzroča nezdrav način življenja:

  • sedeče delo, nepravilni telesni položaji, prevelike obremenitve na delu 
  • telesna nedejavnost, preživljanje prostega časa pred televizorjem
  • vožnje z avtomobilom, ki bi se jim lahko izognili 
  • nepravilna prehrana, ki povzroča predvsem debelost in druge presnovne motnje 
  • manjše, ponavljajoče se poškodbe sklepov in hrbtenice 
  • pretirana športna dejavnost 
  • psihične obremenitve in stresi

Včasih se zgodi, da pravega vzroka za »revmatične težave« sploh ne odkrijemo. Tedaj je treba iskati vzrok drugje. Dostikrat ljudje, predvsem tisti s čustvenimi in drugimi problemi, občutijo bolečine v raznih delih telesa, saj se na različne načine odzivajo na zunanje dejavnike, škodljive vplive, strese in podobno. Včasih je v ozadju tudi iskanje različnih ugodnosti v poklicu in doma, nadalje rentne težnje in želje po invalidski upokojitvi. Preden proglasimo, da posameznik nima neke revmatične bolezni in tudi ne drugih sprememb na telesnih delih, kjer se težave odražajo, ga moramo poslušati in skrbno pregledati. Redkokdaj so v teh primerih potrebne še dodatne preiskave. Se pa prav pri teh ljudeh zelo pogosto dogaja, da tavajo od specialista do specialista in opravijo nešteto, dostikrat nepotrebnih preiskav, s katerimi ponavadi ne odkrijejo nekih večjih bolezenskih sprememb. Včasih pomaga odkrit pogovor in razkritje problemov, dostikrat pa taki posamezniki vztrajajo in tudi dosežejo svoje.

Ob tem pogosto ne morete skriti razočaranja in zdravniki dostikrat slišimo: »Kako je možno, da nič ne najdete, ko pa imam bolečine in druge težave!« Druga pogosta, a tudi nenavadna izjava je: »Prav nesrečen sem, ker se nič ne vidi in ni nobenih sprememb, mene pa boli!« Kot da bi si želeli priklicati določeno revmatično bolezen, ki bi se kazala npr. z nepopravljimi spremembami na sklepih!

Navedeno pa seveda ne izključuje in zmanjšuje zdravnikove vloge ter pomoči, kadar je ta potrebna. Zdravniška pomoč je zanesljivo potrebna pri številnih revmatičnih boleznih, ki se pojavijo ne glede na življenjski stil, čeprav tudi nanje slabo vpliva nezdrav način življenja.

Ugotovili so, da telesna dejavnost (hoja, telovadba), ki jo izvajamo vsaj 3 ure na teden, že po šestih tednih izrazito zmanjša sklepne težave, izboljša se celo sklepno vnetje. Če pričnemo uživati še zdravo prehrano in skrbimo za ustrezno telesno težo, se izboljša splošno zdravstveno stanje in podaljša življenjska doba.

Odgovori na pogosta vprašanja

Posamezniki z revmatično boleznijo pogosto sprašujete:

  • Kaj je povzročilo revmatično bolezen?
  • Zakaj sem jo dobil prav jaz? 
  • Kaj sem delal narobe? 
  • Ali bi revmatično bolezen lahko preprečil? 
  • Ali je bolezen ozdravljiva? 
  • Kaj moram storiti, da preprečim njeno napredovanje? 
  • Ali so na voljo uspešna zdravila in drugi ukrepi?

 

Odgovori so:

  • Za večino revmatičnih bolezni ne vemo, kaj jih povzroča, dobro pa vemo, kaj se v telesu med boleznijo dogaja. Sumijo, da nekatere revmatične bolezni sprožijo virusi in bakterije. Na pojav in potek posameznih bolezni vplivajo še spolni hormoni, ultravijolični žarki, stresi, jemanje zdravil in drugi dejavniki. 
  • Pri številnih revmatičnih boleznih ugotavljajo dedno nagnjenost k posamezni bolezni (gensko predispozicijo). Vendar se revmatične bolezni ne dedujejo neposredno. 
  • Za nastanek revmatičnih bolezni ni možno kriviti posameznika. 
  • Revmatičnih bolezni ni mogoče preprečiti, ker gre dostikrat za nepravilno delovanje imunskega sistema, na kar zaenkrat ne moremo vplivati. 
  • Žal večina revmatičnih bolezni ni ozdravljivih, jih je pa danes že mogoče uspešno zdraviti in preprečevati njihove posledice. 
  • Hujše napredovanje revmatične bolezni zavremo predvsem z zgodnjim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem. Vloga vsakega posameznika je pri tem zelo pomembna: svojih težav ne smete zanemariti, pravočasno morate poiskati zdravniško pomoč, zaupati svojemu zdravniku, jemati predpisana zdravila in izvajati priporočene ukrepe. 
  • Še vedno je tudi veliko napačnih predstav o zdravljenju revmatičnih bolezni. Nekateri mislite, da ni pomoči, da nimamo ustreznih in učinkovitih ukrepov ter zdravil. Drugi spet pričakujete, da imamo na voljo neko »čudežno zdravilo«, ki bo odpravilo vse težave. Resnica je nekje vmes, še posebej, ker živimo v času hitrih sprememb in novih medicinskih dognanj, s pomočjo katerih uspešneje zdravimo bolezni, zaradi katerih je bilo še včeraj življenje marsikaterega revmatika pravi pekel.

Kako vam lahko pomagajo zdravstveni delavci?

Pogosto mora pri zdravljenju revmatikov sodelovati skupina različnih zdravstvenih delavcev. V skupini so poleg revmatologa, ki usmerja zdravljenje bolezni, še izbrani družinski zdravnik in specialisti drugih specialnosti (ortoped, kirurg za plastične operacije, fiziater, psihiater). Ortopedi in kirurgi so potrebni tedaj, ko je zaradi nepopravljivih sprememb na sklepih, ki jih ne moremo več zdraviti samo z zdravili, potrebno operativno zdravljenje. Največkrat je potrebna zamenjava sklepa, dostikrat pa tudi popravljanje sklepnih deformacij. Kadar se zaradi bolezni pojavijo psihične težave (predvsem depresija, zaskrbljenost, strah), poiščemo pomoč psihiatra ali psihologa.

Poleg tega morajo pri zdravljenju sodelovati še fizioterapevti, delovni terapevti, medicinske sestre in socialni delavci. Fizioterapevt nauči revmatika ustreznih telesnih vaj, delovni terapevt ga predvsem poučuje, kako se ravnati v življenju, kakšni pripomočki in pomagala so na voljo in kako jih je treba uporabljati. Medicinske sestre dajejo revmatiku raznovrstno pomoč, mu svetujejo glede prehrane, obleke, ležišča, telesne nege in podobno. Socialni delavec pomaga reševati socialne in ekonomske probleme.

Če ne zaupate svojemu revmatologu ali bi se želeli posvetovati še z drugim specialistom, je vedno možna izbira po vaši želji. Temu pravijo v tujini drugo mnenje (angl. second opinion) in tovrstno možnost bolniki zelo pogosto izkoristijo. Pogosto se zgodi, da se mnenje drugega revmatologa ne razlikuje od prvega, lahko pa je tudi drugačno in se šele ob tem pregledu ugotovi, katero revmatično bolezen imate in se uvede ustrezno zdravljenje. Največkrat se revmatiki želite posvetovati z revmatologom, če npr. ortoped predlaga operativno zdravljenje. Tak predlog vas seveda vznemiri in pojavi se skrb, ali ste sploh sposobni za operacijo in ali jo boste dobro prestali. Tedaj dostikrat sprašujete svojega revmatologa: »Ali bi se vi operirali, če bi bili na mojem mestu?« Seveda je odgovor lahko drugačen, ponavadi pa je skladen z ortopedovim mnenjem.

vir: revma.net

Komentarji
Kategorija:   Bolezni
Naslednji prispevek

Maligni limfom

13 junija, 2012 0