Thursday, March 28, 2024

Narava je nadvse modra

Veliko je priporočil in nasvetov, ki pa se jih v življenjski naglici ob utečenih prehrambenih in življenjskih navadah morda preprosto ne utegnemo držati. Pa vendar gre za pomembne stvari! Vse pomembne stvari pa so zelo enostavne – tako zelo enostavne, da jih včasih preslišimo ali pa težko verjamemo, da je nekaj tako zelo pomembnega lahko tako zelo enostavno. Kako lahko na primer hladno stiskano olje iz oreščkov sibirske cedre, ( ko gre vendar samo nek »enostaven« orešček), ali pa šipkovo olje in olje iz pšeničnih kalčkov, v organizmu sproži tako »revolucijo«, da že po nekaj dneh prepoznamo izboljšanje počutja, povečanje storilnosti, boljše razpoloženje in nenazadnje zdravje. Skrivnost je v tem, da je narava nadvse modra. V drobnem oreščku, pšeničnem kalčku in šipkovem semenu je uskladiščila vso svojo moč, zdravje, energijo… V svetu empirične znanosti to seveda deklariramo kot vsebnost vitaminov, mineralov, beljakovin, aminokisilin itd., saj želimo dokaze za delovanje, ki ga ta olja sprožijo v organizmu. Če že ne prej, pa takrat ko gre za novo življenje, drugače gledamo na to kako živimo, kako se gibljemo in kaj jemo. Ne le zato, ker se ženske zavedamo, da je vse odvisno od našega zdravja in počutja, ampak tudi zato, ker vemo, da je naše zdravje pogoj za zdravje našega otroka.  Olje sibirske cedre je med ženskami v Rusiji visoko cenjeno kot nepogrešljivo živilo in kozmetično sredstvo v času nosečnosti. Skrivnost »glajenja« gub in brazgotin z oljem šipkovih semen, oljem pšeničnih kalčkov in oljem iz oreščkov sibirske cedre je bila že pred stoletji poznana tudi ženskam vrhnjega sloja v Evropi, ki so po trgovskih poteh iz daljne Sibirije, dobivale te dragocene lepotilne pripomočke. Le malo mamic pa ve, da so ta olja najboljša nega za otroka, nekaj kapljic tega olja v nosek pa onemogoči vnos virusov in s tem neprestanih prehladov in okužb.


Vsak vitamin ima v organizmu svojo vlogo in je nenadomestljiv

 Vitamini so bistveni pri presnovi, rasti, razmnoževanju in delovanju tkiv in organizmov. V sibirskih hladno stiskanih oljih je izjemno bogastvo vitaminov, mineralov, beljakovin in aminokislin, ki so neobhodno potrebni za življenje. Pri povečanih potrebah organizma, ki nastopijo v času nosečnosti, poroda in dojenja je zelo pomembno, da imata mati in otrok v prehrani zadostno vsebnost vseh trinajstih vitaminov, najpomembnejših mineralov in zadostno količino beljakovin in aminokislin. Zlasti pomembni so vitamini B kompleksa in antioksidanti vitamin C in E ter beta karoten. Najvišjo vsebnost E vitamina ima hladno stiskano olje iz pšeničnih kalčkov, sledi pa mu olje iz oreščkov sibirske cedre, ki se ponaša tudi z visoko vsebnostjo C vitamina, ki ga ima sicer največ olje, iztisnjeno iz semen šipka. 

Da je vitamin C antioksidant in adaptogen, je znano. Manj znano pa je, da je morda še boljši »lovilec« prostih radikalov vitamin E. Znanstveniki namreč ugotavljajo, da vsako telesno celico približno deset tisočkrat na dan napadejo prosti radikali. Delovanje antioksidantov je tako zelo pomembno, ker pogosto pride do bolezni prav zaradi pomanjkanja antioksidantov, kakršen je vitamin E.  Tedaj prosti radikali uničujejo celična jedra in celico. Molekula vitamina E ima sposobnost, da plane po molekuli prostega radikala in jo z elektronom, ki ji ga vsili ali ionom, spremeni v nevtralno, nič več nevarno spojino, ki se razgradi in s sečem izloči iz telesa.

Ker smo predvsem pozorni na vitaminsko vsebnost hrane pozabljamo, da so pogoj za aktivno delovanje zaužitih vitaminov tudi poli nenasičene maščobe in minerali. Kar  štirje vitamini (A, D, E in K) so topni samo v maščobi in jih le z maščobami lahko izkoristimo. Sibirska hladno stiskana olja so, poleg tega, da vsebujejo nenasičene maščobe, bogat vir vrste mineralov, ki so v času nosečnosti in dojenja ključnega pomena za zdravje ženske in otroka.

Magnezij je nujen  za močne in zdarve zobe in kosti. Če je v telesu premalo magnezija, pride do pomanjkanja aktivnega vitamina D3.

Telesno in duševno počutje je odvisno od delovanja hormonov. Osrednjo vlogo pri tem ima ščitnica, ki izloča 2 hormona: trijodtironin in tetrajodtironin. Za njuno nastajanje je potrebna zadostna količina joda. Pomemben za pretvorbo joda v ščitnico je tudi selen, ki ga je v zadostni količini na primer prav v olju sibirske cedre.

Otroci, ki so večkrat ali celo kronično prehlajeni in zelo dovzetni za okužbe dihalnih poti, imajo premalo cinka, ki deluje na tvorbo protiteles in limfocitov T, pa tudi na samo obrambno dejavnost belih krvničk ali levklocitov. Pomanjkanje cinka med nosečnostjo je kot kažejo medicinske študije povezano z nevarnostjo, da se bo otrok rodil prelahek ali da se bo rodil prekmalu.  Otroci žensk, ki so v eni izmed kliničnih študij dobivale cink, so se rodili z večjo telesno težo in večjim obsegom glave, kar je kot je znano, znamenje dobrega zdravja.

Potrebe po kalciju so večje v obdobju nosečnosti in otrokove rasti. Primeren vnos kalcija v obdobju hitre rasti (otroštvo in adolescenca) je pomemben dejavnik za preprečevanje osteoporoze v starosti. Čim večja dosežena kostna masa  v prvi polovici življenja je pogoj za preprečitev izgube kostnine (osteopenijo) in za osteoporozo, kar zmanjša tveganje za zlome.  Uživanje olja sibirske cedre, ki je bogato z naravnim kalcijem, poleg tega tudi znižuje krvni tlak in s tem varuje pred nastankom preeklampsije. Za vzdrževanje pravilnega mineralnega ravnovesja je olje sibirske cedre idealno živilo – pomembno je namreč, da  se posamezni vitamini in minerali dopolnjujejo, podpirajo oz. omogočajo drug drugemu absorbcijo in prenos v celico. Zato vnos samega kalcija, kar je pogosta praksa pri ljudeh, sploh ne pomeni, da ga je v organizmu dovolj. Kalcij namreč za učinkovito absorbcijo potrebuje tudi zadostno količino vitamina D in magnezija, česar pa je v izobilju v olju sibirske cedre.

Pomanjkanje železa na začetku nosečnosti spremljajo pomanjkanje energije, premajhna telesna teža in dvakrat večje tveganje za prezgodnji porod ter za premajhno težo novorojenčka. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 12 mg do 15 mg, za nosečnice in doječe matere pa 30 mg, kar pomeni 1 jedilna žlica olja sibirske cedre. Da telo sprejema železo, pa potrebuje baker, kobalt, mangan in vitamin C.

Pogost problem pri doječih materah in posledično pri dojenčkih je pomanjkanje bakra. Svarilna znamenja ob pomanjkanju bakra so slaba ješčnost dojenčkov in zaostajanje v rasti, slabokrvnost nosečnic in majhno število belih krvnih telesc ter anemija zaradi pomanjkanja železa. V času nosečnosti in dojenja telo porabi veliko vitamina C, ki ga je v izjemni količini v olju iz šipkovih semen in v olju iz oreščkov sibirske cedre. Pri povečani porabi vitamina C se tudi količina bakra zaskrbljujoče zmanjša, saj vitamin C podpira resorpcijo bakra. Baker je pomemben za tvorbo rdečih krvnih telesc imenovanih eritrociti in za presnovo beljakovin. Pri otrocih je  baker  tudi pogoj za zdravo rast kosti.  

 

Maria Ana Kolman

Kategorija:   Novice, Starševstvo
Naslednji prispevek

Menstruacija in diabetes

2 julija, 2012 0