Wednesday, June 3, 2020
[Total: 0    Average: 0/5]

V stari Grčiji je bila smokva eno glavnih živil, v Rimu pa so jo smatrali za sveto sadje. Sveže in suhe smokve vsebujejo številne vlaknine, ki znižujejo vsebnost holesterola v krvi.

Stari Grki so smokve izjemno spoštovali, tako, da so z zakonom prepovedali izvoz najkvalitetnejših vrst smokev, rimska legenda pa pravi, da je volkulja, ki je dojila Romula in Rema, počivala pod smokvinem drevesom. V tistem času je obstajalo 29 vrst smokev, danes poznamo čez 600 različnih vrst tega sadja.

Za smokve se verjame da izhajajo iz Egipta, odkoder so prispele na Kreto in se okoli 9. stoletja pred našim štetjem razširila po celotnem grškem ozemlju. 100 gramov smokve vsebuje: 0,370 mg železa, 14 mg fosforja, 232 mg kalija, 35 mg kalcija, 17 mg magnezija, 0,113 mg vitamina B6, 0,890 mg vitamina E, 2 mg vitamina C, 142 mg vitamina A in 3,3 g hranljivih vlaknin.

Smokve so odličen vir kalija, minerala, ki regulira krvni tlak in že samo 5 smokev na dan zadostuje za več kot 20% priporočene dnevne količine vlaken. Prav zato so smokve odlične tudi za prebavo.

Čaj iz smokvinih listov regulira vsebnost inzulina in se toplo priporoča diabetikom. Velika količina kalcija pozitivno vpliva na gostoto kostne mase. Raziskave na živalih so pokazale, da smokve znižujejo vsebnost trigliceridov v krvi.

Smokve zaustavljajo rast kar nekaj tipov malignih celic, vendar raziskovalci še niso določili, katere substance v tem sadju imajo te lastnosti.

Smokve vsebujejo 80% vode, istočasno pa so sadje z najvišjo vsebnostjo naravnih sladkorjev, zato so izjemen vir energije, vplivajo na delo možganov, koncentracijo in spomin.

Visoki vsebnosti glukoze in fruktoze v smokvah, predstavljata odlično alternativo belemu, industrijskemu sladkorju.

Komentarji
Kategorija:   Domača lekarna, Novice
Naslednji prispevek

Diafragma

september 6, 2012 0