Sotosov sindrom ali cerebralni gigantizem

Značilne obrazne poteze vključujejo dolg, ozek obraz, visoko čelo, pordela lica, ter majhno koničasto brado. Poleg tega so lahko zunanji kotički oči in vek obrnjeni nekoliko navzdol. Značilen videz je izrazitejši v zgodnjem otroštvu. Prizadeti dojenčki v primerjavi z vrstniki rastejo hitreje, so precej večji in imajo nenavadno veliko glavo. V odraslih letih povprečne višine običajno ne presežejo.

Simptomi

Ljudje s Sotosovim sindromom so običajno intelektualno zaostali, pri večini se pojavijo vedenjske motnje:

·         Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD)

·         Fobije

·         Obsesije

·         Kompulzije

·         Izbruhi besa

·         Impulzivno vedenje

Pogoste so težave z jezikom in govorom, prizadeti posamezniki imajo težave s tonom glasu, jecljajo ali govorijo monotono. Značilna je hipotonija (šibek mišični tonus), ki vpliva predvsem na motorične sposobnosti kot sta sedenje in plazenje.

Ostali simptomi Sotosovega sindroma lahko vključujejo nenormalno ukrivljenost hrbtenice (skolioza), epileptične napade, srčne in ledvične okvare, izgubo sluha in težave z vidom. Nekatere dojenčke prizadene porumenelost kože in beločnic (zlatenica), težje se prehranjujejo. Nekatere paciente v otroštvu prizadene rak, vendar raziskave niso potrdile niti ovrgle možnosti, ali je pri pacientih s Sotosovim sindromom tveganje obolevanja za določeno vrsto raka višje.

Pojavnost

Incidenca Sotosovega sindroma je približno 1 : 10.000 – 14.000 novorojenčkov. Veliko število primerov motnje ostane neodkritih, tako so genetiki mnenja, da je številka bližje 1 : 5.000 novorojenčkov.

Vzrok

Za Sotosov sindrom je odgovorna mutacija na NSD1 genu. Gen NSD1 poseduje informacije za proizvodnjo proteina, ki je vključen v normalno rast in razvoj, čeprav natančna funkcija tega proteina še ni povsem jasna. V japonski populaciji do Sotosovega sindroma najpogosteje vodi okvara genov iz regije petega kromosoma, ki vsebuje tudi NSD1, pri drugih se pogosteje pojavijo manjše mutacije direktno na NSD1 genu.

Dednost

Približno 95% primerov Sotosovega sindroma ni dednih. Večina primerov je posledica novih mutacij na genu NSD1. V svetu je znanih zgolj nekaj družin z več kot enim pacientom prizadetim s to gensko mutacijo. Ti primeri so genetikom pomagali pri ugotovitvi, da se Sotosov sindrom prenaša avtosomno dominantno. Avtosomna dominantna oblika pomeni dedovanje na nespolnih kromosomih (avtosomnih) in je za izražanje bolezni dovolj že ena prizadeta kopija gena. Spremenjena kopija gena na avtosomu je dominantna in prevlada nad normalno kopijo gena.

Diagnoza

Diagnoza se postavi na podlagi natančne anamneze, ki se ovrednoti na podlagi sledeči mentalnih in fizičnih posebnostih:

·         Identificiranje znanih posebnosti in motenj: učne težave, srčne ali ledvične anomalije, epileptični napadi in skolioza

·         Fizični pregled, vključno s srčno avskultacijo, meritvijo krvnega tlaka in pregled hrbtenice

·         Preiskave za odkrivanje sekundarnih obolenj, ki lahko povzročijo resne zdravstvene zaplete in smrt: pri ravnokar ugotovljeni diagnozi pri otroku sta potrebni ehokardiografija in ultrazvočni pregled ledvic; pri odraslih ultrazvočni pregled in ocena ledvičnih poškodb kot posledica vezikoureteralnega refluksa; ocena sluha

·         Genetski pregled in svetovanje

Zdravljenje

Primarnega zdravljenja genetske okvare na genu NSD1 ni. Zdravijo se sekundarna obolenja in stanja – srčne anomalije, epileptični napadi, ledvične okvare, gluhost in težave z vidom, skolioza, težave z učenjem, vedenjem in govorom. V ekipo je lahko vključenih več strokovnjakov iz različni področji:

·         Kardiolog

·         Nevrolog

·         Nefrolog

·         Oftalmolog

·         Otorinolaringolog

·         Ortoped

·         Psiholog

·         Psihiater

·         Logoped

Če se je z MRI diagnosticirala hidrocefalija, je le-ta pri Sotosovem sindromu običajno neobstruktivna in ni povezana s povišanim intrakranialnim tlakom. V primeru suma povišanega tlaka v lobanji, preiskave, posvetovanje in zdravljenje prevzamejo nevrologi in nevrokirurgi.

Pacienti z diagnosticiranim vezikoureteralnim refluksom prejmejo individualno prilagojen profilaktičen odmerek antibiotikov.

Preventiva in nadzor

Mlajši otroci so izpostavljeni rednim sistematskim pregledom pri svojem pediatru in/ali pri pediatru v razvojni ambulanti. Posameznike, ki jih spremlja več sekundarnih obolenj, se napoti k ustreznemu specialistu. Zdravniški pregledi v poznejšem otroštvu in najstništvu so redkejši, prav tako so manj pogosti zdravniški pregledi pri pacientih brez resnejših zdravstvenih težav.

Temeljit klinični pregled vključuje:

·         Temeljita anamneza kliničnih posledic Sotosovega sindroma

·         Ocena ukrivljenosti hrbtenice

·         Srčna avskultacija

·         Merjenje krvnega tlaka

·         Slušna ocena, anamneza okužb zgornji dihalnih poti

·         Napotitev k oftalmologu v primeru škiljenja ali težav z vidom

·         Laboratorijski pregled urina

·         Ob morebitnih težavah napotitev k ustreznemu specialistu

Preventivni onkološki pregled ni priporočljiv. Absolutno tveganje sakrokokcigealnega teratoma in nevroblastoma je nizka (<1%). Preventivni presejalni testi za nevroblastom dokazano ne znižajo smrtnosti, lahko pa privedejo do lažno pozitivnih rezultatov. Tveganje za Wilmsov tumor ni bistveno višje, rutinska ledvična ultrazvočna preiskava se v raziskavah ne omenja.

Viri: