Stimuliranje ovulacije

Na svetu, glede na smernice kliničnega dela, obstajata dve krovni avtoriteti, Royal College of Obstetrics and Gynaecology (RCOG) in ameriški American College of Obstetrics and Gynecology (ACOG). Njihove smernice za indikacijo ovulacije se v veliko primerih prekrivajo, vendar tudi deloma razlikujejo.

RCOG pravi, da je potrebno ženskam s PCOS (policistični jajčniki) predpisati klomifen ali tamoksifen. Tamoksifen (Nolvadex) je pri indukciji ovulacije enako učinkovit kot klomifen, njegova široka uporaba pa ni zaživela. Razlog najbrž tiči v nezainteresiranosti pacientk, da uživajo zdravilo, ki se sicer uporablja pri zdravljenju raka na dojkah. Jemanje klomifena se priporoča do največ enega leta, vsaj v prvem ciklu pa je potrebno izvesti obvezni ultrazvočni monitoring. Le na ta način lahko opazujemo odgovor in reakcijo jajčnikov. V kolikor pacientka ovulira ob klomifenu in v šestih mesecih vseeno ne zanosi, predlagajo indukcijo ovulacije zaključiti z intrauterino inseminacijo (IUI). V kolikor pacientka ne ovulira (opazimo z ultrazvočnim pregledom ali merjenem progesterona v drugi fazi cikla) se pri močnejših ženskah doda metformin ali preidemo na indukcijo ovulacije s pomočjo gonadotropinov ali drillingom jajčeca.

Ameriško združenje zagovarja podobne smernice. Pri zdravljenju priporočajo zelo enostaven pristop, korak za korakom, ki se začne z izgubo TT.

Pristop korak za korakom:

•    Izguba TT
•    Klomifen
•    Klomifen + glukokortikoid
•    Klomifen + metformin
•    Gonadotropini
•    Gonadotropini + metformin
•    Drilling ali IVF

V kolikor se izguba telesne teže ne rezultira z nosečnostjo, sledi terapija s klomifenom, kjer je potreben dodatek glukokortikoidov in metformina. Ob neuspešnem zdravljenju sledi terapija z gonadotropini, z ali brez metformina, in kot zadnje drilling ali zunaj telesna oploditev (IVF).

Reference