Tuesday, January 31, 2023
Click to rate this post!
[Total: 0 Average: 0]

Dr. Petra Arck iz University Medical Centra Hamburg – Eppendorf je dejala, da bi lahko podatki že z enostavno anketo zdravnikom pomagali pri predvidevanju tveganj za astmo.


»Prenatalni življenjski dogodki so še posebej pomembni v kolikor je nosečnica alergik, saj se na ta način povečuje tveganje astme pri novorojenčku.«

Čeprav je genetska komponenta teh bolezni zelo močna, pa v zadnjih nekaj desetletjih vseeno ne more pojasniti porast astme in atopičnih bolezni.

Avtorji so dodali, da se paralelno s povečano prevalenco atopičnih bolezni, povečuje psihosocialni stres. Dokazi korelacije prenatalnega stresa in atopičnih bolezni pa so dokaj omejeni.

Raziskovalci so zbrali podatke 1.587 otrok in njihovih mater, ki so sodelovali v avstralski kohortni raziskavi nosečnic. Glavni namen raziskave je potrditev učinkov intenzivnega fetalnega monitoringa na izid nosečnosti. Otroke so spremljali do štirinajstega leta starosti. Ob koncu raziskave so zbrali 994 kompletnih podatkov za matere in otroke.

Materini dogodki so bili zabeleženi med 18. in 34. tednom nosečnosti. Začetek atopičnih obolenj pri otrocih je bil ocenjen med 6 do 14 letom starosti. Raziskovalci so izračunali, da je bila verjetnost razvoja astme in ekcema pri 14 letih višja pri otrocih, katerih matere so se v drugi polovici nosečnosti srečale z nezaželenimi dogodki.

»Neverjetno. Ko smo vključili astmo pri materah, je povezava med nezaželenimi dogodki pri materah med 18. In 34. tedni nosečnosti in astme pri štirinajstletnih otrocih, obstajala samo v primeru, da matere niso imele astme.«

Ko so se podatki prilagodili je relativno tveganja pojavnosti astme na en stresni dogodek 2,24, za dva stresna dogodka 1,96, za tri in več 1,81.

Znanstveniki so omenili, da se je ena izmed omejitev raziskave nanašala na pomanjkanje informacij o materinih stresnih situacijah pred nosečnostjo, depresijo, anksioznost, srečevanja s stresom in socialno podporo.

Dr. Alet H. Wijga iz National Institute for Public Health and the Environment je izjavil, da je omenjena raziskava jasna in dobro formirana, ter sledi relevantnim podatkom, ki pokrivajo zelo pomembno tematiko. Kljub temu pa je potrebno povezavo podatkov v raziskavi jemati z mero previdnosti. Npr. avtorji raziskave so upoštevali zgolj nezaželene dogodke v nosečnosti. Dogodki so merjeni z indikatorjem stresa in povezani z alergijskimi boleznimi pri otrocih do 14 leta starosti. Povezave pa je moč pojasniti tudi na drug način. Življenjski dogodki, kot so npr. finančne težave, izguba službe in selitev povezana z ločenim življenjem ali ločitvijo v nosečnosti lahko vplivajo na social-ekonomski status matere in otroka, ter so lahko povezani s slabšimi življenjskimi pogoji.

Dr. Wijga zaključuje: »Raziskava je dokazala povezanost med nezaželenimi prenatalnimi dogodki in višjim tveganjem za razvoj alergijskih obolenj v otroštvu. Izziv za naslednje raziskave mora biti jasna določitev, kako dogodki med nosečnostjo povezani z materinim stresom vplivajo na zdravje otroka in v kakšni meri na zdravje otroka vplivajo social-ekonomski pogoji, ter okolje v katerem odraščajo.«

Komentarji
Naslednji prispevek

Ključni dejavniki prezgodnjega poroda

7 avgusta, 2014 0