Wednesday, July 17, 2024

Ob tednu boja proti raku te vrste so se slovenski ginekologi in onkologi med drugim zavzeli za ustanovitev centrov za usmerjeno odkrivanje in zdravljenje raka materničnega vratu, strinjajo pa se tudi o koristnosti cepljenja proti virusu HPV, ki povzroča raka te vrste.


Resnih stranskih učinkov cepljenja do zdaj niso odkrili

Z virusom HPV se okužijo številne ženske, vendar bolezen pri kar 95 odstotkih spontano izzveni, po navadi v letu dni. Če organizem okužbe ne premaga, se lahko skozi leta razvijejo predrakave spremembe ali celo rak materničnega vratu. Prof. dr. Marjetka Uršič Vrščaj z Onkološkega inštituta je poudarila, da je bilo v raziskave o cepivu proti temu virusu vključenih več kot 30.000 ljudi, do zdaj pa je bilo uporabljenih že več kot 12 milijonih odmerkov cepiva, vendar resnih stranskih učinkov niso odkrili. Skupina za pripravo priporočil za cepljenje proti HPV je priporočila, po katerih bi dekleta cepili v okviru rednega programa cepljenj, že pripravila. Trenutno so v presoji razširjenih strokovnih kolegijev, sledil bo predlog zdravstvenemu svetu, glede na stališče zdravstvenega sveta pa še odločitev ministrstva. O smrti avstrijskega dekleta tri tedne po cepljenju proti HPV (povezava smrti s cepljenjem sicer ni bila dokazana, na poročanje avstrijskih medijev o tem primeru pa so se sklicevali na slovenskem ministrstvu za zdravje) je Uršič-Vrščajeva dejala, da je "nerazumljivo in nekritično svariti pred cepljenjem brez kakršnih koli strokovnih podatkov".

Cepljenje proti virusu HPV so v redne državne programe cepljenja že vključili v ZDA, Kanadi, Avstraliji in nekaterih evropskih državah, na primer v Franciji in na Danskem, v Sloveniji pa je za zdaj samoplačniško. Obe registrirani cepivi proti HPV sta varni, je zatrdila Uršič-Vršajeva. V večini držav so se odločili, da bodo cepili deklice med 12. in 15. letom, ki še niso imele spolnih odnosov, učinkovitost pri že spolno aktivnih ženskah med 14. in 26. letom pa še ni povsem razjasnjena.

Sedanji podatki kažejo, da je tudi v tej starostni skupini, ki je že spolno aktivna in ima v povprečju dva spolna partnerja, s HPV okuženih le 23 odstotkov žensk, tudi pri teh pa gre le večinoma le za en tip tega virusa. Uršič-Vrščajeva ugotavlja, da bodo med drugim potrebne še dodatne raziskave glede dolgotrajne varnosti in učinkovitosti cepiv ter učinkovitosti pri že spolno aktivnih ženskah in ženskah z že prisotnimi citopatološkimi spremembami materničnega vratu. Pri štirivalentnem cepivu naj bi bili pri raziskavah že precej blizu temu, da starost, do katere naj bi z njim cepili, dvignejo s sedanjih 26 na 45 let. Povsem pa ni rešeno niti vprašanje, kako je z ženskami, ki so se z virusom že okužile, a so okužbo prebolele, saj odpornost ni nujno doživljenjska, cepljenje pa bi jo lahko okrepilo. Cepljenje proti HPV, ki preprečuje zgolj nastanek bolezni, mora vedno ostati le dopolnilo presejanju, ki odkriva že prisotne bolezni, je poudarila Uršič-Vrščajeva. "Če cepljene ženske ne bodo prihajale na odvzem brisa, se nam to lahko maščuje."

Sedanje PAP-teste bi dopolnili s testi za virus HPV

Leta 2006 je bilo v Sloveniji 153 novih primerov raka materničnega vratu, kar je za četrtino manj kot leta 2003, pada pa tudi umrljivost. Državni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu Zora je tako že obrodil sadove, saj narašča odkrivanje in zdravljenje tovrstnih sprememb. Vodja oddelka za operativno ginekologijo ljubljanskega UKC prim. Andrej Možina ugotavlja, da je Slovenija pri tem "na dobri poti", rezerve pa so med drugim v izobraževanju ginekologov in citologov ter vključevanju žensk v presejanje za raka. Kakovost na področju citologije in ginekologije je po njegovem že na nivoju, ko bi lahko interval pregledovanja žensk s sedanjih treh let podaljšali na pet let, prihodnost pa obeta tudi uvedbo testa za virus HPV. Sedanji PAP-test (z njim ugotavljajo predrakave spremembe na materničnem vratu) je namreč zanesljiv le v 70 do 80 odstotkih. "Če oba testa združimo, je zanesljivost stoodstotna." Test HPV je po besedah predsednika Združenja za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno patologijo prof. dr. Stelia Rakarja v Sloveniji smiseln kot dodaten test pri blagih spremembah na materničnem ustju, pri katerih se ne morejo odločiti, ali ukrepati ali ne. "Če je test HPV v takem primeru pozitiven, ukrepamo, če ni, pa ne." Vodja registra raka in epidemiologije na Onkološkem inštitutu prof. dr. Maja Primic Žakelj je pojasnila, da so predlog za teste HPV zdravstvenemu svetu enkrat že dali, vendar ga ni odobril, zdaj pa bodo poskušali še enkrat.

Vir: Dnevnik 

Kategorija:   Novice, zdravje