Thursday, December 12, 2019
[Total: 0    Average: 0/5]

Tek je gibanje, s katerim se najhitreje gibljemo. Sestavljeno je iz točno določenih gibov, ki se v enakem časovnem intervalu ponavljajo. Je osnovna (naravna) oblika gibanja. Od hoje se razlikuje po tem, da se pri hoji ena od nog vedno dotika tal, pri teku pa je celo telo med enim in drugim dotikom tal v zraku. Tek je tudi atletska športna disciplina in sestavni del mnogih različnih športov in športnih iger.

Pozitivni vplivi teka

Z rednim tekom pozitivno vplivamo na dobro telesno in psihično počutje, pridobivamo vzdržljivost, krepimo srce in varujemo ožilje, večamo kostno maso, krepimo mišice, izboljšujemo pljučno kapaciteto, večamo zdravstveno odpornost, razvijamo gibalne sposobnosti… in ne nazadnje lahko s skupnim tekom tudi prispevamo k boljši povezanosti družinskih članov med seboj.
Če bomo tekli z veseljem, bomo tekli redno. Zato naj bo osnovni namen teka zabava in sprostitev, cilj pa dobro počutje in zdravje.

Primeren tempo teka

Tempo, trajanje in pretečena razdalja naj bodo prilagojeni različnim dejavnikom: starosti otrok, njihovim sposobnostim, razpoloženju, telesni pripravljenosti in motivaciji. Le tako bo otrok tek doživljal kot pozitivno izkušnjo in veselje. V več letih dela z otroki sem se prepričala, da postavljanje >preMoraš teči vso pot!<, >Moraš preteči 600 m!<, >Moramo priti na vrh hriba!<, >Moraš teči hitreje!<, >Pohiti, glej kako si počasen!<… Pustimo otroku, da si sam postavlja cilje, in prepustimo tempo teka njegovi biološki uri telesnega razvoja. Pohvalimo ga za napredek, ki naj ne bo merjen le v fizikalnih enotah. Bodimo z njim in naredimo tek čim bolj zabaven – to je za začetek popolnoma dovolj.

Otrokova starost in razvojne stopnje teka

Z najmlajšimi otroki se odpravimo predvsem na sprehod s kratkimi vmesnimi teki in igricami. S starejšimi otroki pa je že mogoče prijetno druženje in daljši skupni tekaški izleti. Vsako obdobje ima svoje posebnosti.

Osemnajst mesecev

Približno pri osemnajstih mesecih začenja malček s poskusi teka. Vendar je ta tek še zelo negotov in neusklajen, zato pogosto pade. A ker je pri svojih dejavnostih v tem času potrpežljiv in se mu ljubi truditi, hitro napreduje. Ker se mišice najbolje razvijajo z naravnim gibanjem in ker je tek naravno gibanje, naj ima otrok čim več priložnosti in prostora za tek, pa tudi druga naravna gibanja: hojo, plazenje, plezanje, potiskanje, nošenje… Med izleti in sprehodi malčka nekaj metrov lovimo starši, nato pa lovi on nas. To mu je v neizmerno zabavo.

Dve leti

Do dveh let otrok že nekoliko bolje teče, čeprav je njegov tek še vedno bolj podoben hitri hoji. Toda malček je pri tej starosti ves čas v gibanju in veliko teka, hodi, skaklja, pleza in skače. Hitro napreduje in vsak dan se nauči kaj novega. Z motivacijo otroka za sprehode in vmes krajši tek ne bomo imeli nobenih težav. Veseli se tega, da že marsikaj zmore in zato ga pogosto pohvalimo.

Dve leti in pol

Pri dveh letih in pol teče že tako spretno, da bolj redko pade, le okoli ovinkov ga še pogosto zanaša, pa tudi upočasnitve teka še ni sposoben. V tem obdobju je lovljenje najboljši način za pridobivanje spretnosti teka. Tudi z igro vlog, pri katerih menjavamo ritem in smer teka, veliko pridobi. Ta igra je primerna tudi za to, ker se otrok v tem obdobju z lahkoto vživlja v karkoli. Igramo se na primer avtomobilčke, ki >vozijo< naprej, nazaj, hitro, počasi, okoli ovinkov…

Tri leta

Otrok ima ravnotežje sedaj že toliko razvito, da ga pri zavijanju ne zanaša več in da povsod suvereno teče. Vendar je njegov tek zaenkrat še precej kratkega diha. Hitro steče, se kmalu ustavi, pa spet steče… Tudi pri naših >tekaških< izletih to upoštevajmo in ga ne silimo teči daljših razdalj. Najbolje je, da hodimo, vmes malo tečemo (najbolje v obliki iger), pa spet malo hodimo…

Štiri leta

Pri štirih letih ima malček veliko energije in je že sposoben tudi nekoliko daljših razdalj. Postaja spretnejši, močnejši in hitrejši, s postopno stopnjevano dejavnostjo pa dobi tudi vztrajnost, ki mu pomaga k vedno hitrejšemu napredovanju. Tudi če je vreme slabše, pojdimo z njim čim večkrat ven. Poleg sprehodov in tekov lahko že obiščemo tudi kako krajšo trim stezo.

Pet let

Pri petih letih je otroški tek že podoben teku odraslih. Sedaj je tudi sposoben povezati tek z ostalimi osnovnimi gibanji. Na primer, teče in med tekom preskoči oviro ali vrže žogo, česar do sedaj še ni zmogel. V tem času ima tudi že razvito socialno vedenje, zato se že lahko igra preproste elementarne igre v teku: igre z žogo, štafetne igre, teke z menjavo mest, družabne igre, pri katerih moramo na določen znak hitro zbežati (Lisice in zajci, Kdo se boji Črnega Moža, Ptički v gnezda.).

Sedem let

Do sedmih let je otrok že toliko razvit, da njegova telesna razmerja postajajo podobna odraslim. Prav tako so tudi njegove sposobnosti že razvite do te stopnje, da lahko teče daljši čas. To, da bo hitrejši in močnejši, mu je že dovolj dobra motivacija za dejavnosti. Sedaj lahko skupaj, še posebno, če smo redno tekli že do sedaj, brez težav pretečemo kar lep kos poti.

Otrokove sposobnosti

Kako hitro in kako daleč bo naš malček lahko tekel, je v veliki meri odvisno tudi od njegovih sposobnosti. Ali bo bolj hiter ali pa bolj vzdržljiv, je odvisno v največji meri od sestave njegovih mišičnih vlaken. Le redki ljudje so enako sposobni teči hitro na dolge in na kratke proge. V večini primerov pa je pri vsakem posamezniku bolj izražena ena sposobnost. Prvi lahko tečejo hitro, a ne prav daleč. To so tekači na krajše proge ali šprinterji, ki imajo bolj razvito sposobnost hitrosti. To je sposobnost izvedbe gibov v čim krajšem možnem času in z največjo možno frekvenco. Ta sposobnost se že zgodaj pokaže pri teku, ki se ga malček najprej nauči. Hitrost je kasneje pomembna tudi pri drugih podobnih športih na kratkih razdaljah (plavanje, kolesarjenje). Ta sposobnost je zelo odvisna od genskih dispozicij in jo lahko izboljšamo komaj 10% glede na to, koliko bi se razvila v običajnih pogojih. Dober šprinter se že rodi.
Drugi pa so tisti, ki lahko tečejo daleč, a so na krajših progah večinoma počasnejši od prvih. Ti imajo bolj razvito sposobnost vzdržljivosti. To je sposobnost dolgotrajnega gibanja z nezmanjšano intenzivnostjo. Odvisna je od funkcionalnih sposobnosti organizma in sestave mišičnih vlaken. Je veliko manj odvisna od dedne zasnove in jo lahko zelo veliko pridobimo z redno dejavnostjo. Vendar je primerna starost za začetek treninga vzdržljivosti šele pri desetih letih, zato pri malčkih ne pride v poštev drugače, kot da mu pomagamo razviti veselje do teka in rednih gibalnih navad.

Tekaška oprema

Za zdrav, sproščen in lahkoten tek sta precej pomembna tudi obleka in obutev.

– Čevlji. Najpomembnejši so primerni tekaški čevlji. Ti morajo biti kakovostni: zračni, lahki in udobni. Čevlji naj bodo tudi čim bolj prilagojeni stopalu, da ublažijo pritiske in učvrstijo gležnje. Poiščimo si za nas najsprejemljivejše razmerje med ceno in kakovostjo. In seveda, višja cena zaradi modne oblike in barve copata običajno nima veliko povezave z večjo kakovostjo obutve.

– Obleka. Najpomembneje je, da obleka, ki jo imamo na sebi ob teku, diha. Obstajajo posebne sintetične majice, ki dihajo in izločajo vlago na zunanjo stran, kjer izhlapi. Manj primerna, a še vedno dovolj dobra so bombažna oblačila, najslabša pa tista, ki ne dihajo in ne odvajajo potu od telesa. Poskrbimo, da bo malček pri teku oblečen čim bolj primerno vremenu in temperaturi. Ker se ob teku zelo segrejemo, se oblečemo manj kot običajno. Le po končanem teku se malo oblečeni raje ne zadržujmo na mrazu.

Sedaj nam preostane le še to, da se primerno opremimo in skupaj poiščemo najprimernejše poti za sprehode in tek.

Članek objavljen v reviji Moj malček marec 2006

Komentarji
Kategorija:   Nasveti, Novice
Naslednji prispevek

Otroci, rojeni s carskim rezom, bolj ogroženi

junij 13, 2012 0