Friday, November 22, 2019
[Total: 0    Average: 0/5]

Znanje o tipu kože omogoča boljše vzdrževanje njenega zdravja, ter omogoča krepitev njene odpornosti pred negativnimi zunanjimi dejavniki.

Barva kože

Svetovna demografija se nenehno širi in razvija pri tem pa se povečuje etnično mešanje ras. Prav zaradi tega koža s sodobnim časom prehaja skozi pomembne spremembe. Po statističnih podatkih je bilo pred leti na področju EU prisotnih šest različnih ras in 23 rasnih podtipov kože, sedaj je prav tako prisotnih šest ras, vendar 67 rasnih podtipov. Pričakuje se, da bo ob koncu desetletja teh podtipov še več. Povečevanje svetovnega prebivalstva ustvarja nove različice kombinacije tipov kože.

V klinični in kozmetični dermatologiji za klasifikacijo kože nimamo nekega celovitega sistema. Seveda obstaja potreba po klasifikaciji dejavnikov tveganja na draženje, poškodbe in vnetje kože (insult, injury, inflammationa (iii)). Prav tako je potrebno oceniti verjetnost efektov na sam tip kože pacientov. Realno gledano obstaja potreba po univerzalnem dermatološkem standardu, ki bo klasificiral tipe kože z univerzalnimi in splošno sprejemljivimi podatki.

Današnja klinična in kozmetična dermatologija uporablja kategorizacijo po Fitzpatricku. Fitzpatrickova lestvica (FS)je neprecenljiva pri oceni občutljivosti kože in verjetnosti poškodb kot posledice izpostavljenosti ultravijoličnim sevanjem. Vendar je lestvica pomanjkljiva, saj ne zajame vseh podatkov, ki bi lahko bili kritični za pigmentacijo kože. Ne zmore opisati dveh osnovnih težav temnejše pigmentirane kože: pigmentne spremembe in tvorjenje gub.

Pred samim dermatološkim zdravljenjem ali kozmetično dermatološko proceduro je potrebno potrditi: kako koža reagira na zdravljenje in identifikacijo vseh morebitnih tveganj. Po drugi strani pa se z zdravljenjem s kožo manipulira, tako da je težko določiti posamezni tip kože.

Pigmentacija in podvrženost k ustvarjanju gub se lahko oceni s fizično preiskavo obstoječega stanja kože, ki pomaga pri predvidevanju odgovora na i-i-i vpliv. Poleg tega pacientu omogoča nasvete v povezavi s post-proceduralnimi in terapijskimi pričakovanji, ter morebitnimi bodočimi težavami s kožo, kot je npr. kožni rak.

Klasifikacija

Svetovna klasifikacija zajema naslednje tipe kože: bel tip – Evropski/Kavkaški tip, Svetlo rjav tip – Arabski/Mediteranski/Latinski, rumen tip – Azijski, rdeč tip – Indijski/Indijanski, črn tip – Afriški.

Fitzpatrickova lestvica (1975)

Fitzpatrickova lestvica je najbolj razširjena metoda klasifikacije fototipov kože. Lestvica zajema štiri tipe, nekaj let kasneje pa so jo razširili in dopolnili, zato danes zajema tudi temnejše tipe. FS določuje kožno reakcijo na UV sevanje. Lestvica se dopolnjuje v smeri predvidevanja kožne reakcije na travmo in nekatere dermatološke postopke – laser in dermatokirurgija, t.i. sposobnost temnenja kože. Na koncu se s pomočjo lestvice določi Fitzpatrickov rezultat tipa kože, ki ima naslednje vrednosti:

·         Tip 1: – 7 točk

·         Tip 2: 8 – 16 točk

·         Tip 3: 17 – 25 točk

·         Tip 4: 25 – 30 točk

·         Tip 5 in 6: več kot 30 točk

Na osnovi rezultatov  Fitzpatrickove lestvice se lahko predvidijo laserske terapije in terapije s kemijskim pilingom. Vsak tip kože je poseben, zato so terapije individualne.

Kawada sistem (1986)

Je namenjen oceni tipa kože za japonsko rumeno raso in njeno občutljivost na UV sevanje, sončne opekline in sončenje.

Glogau lestvica (1994)

Glogau lestvica določa stopnjo fotostaranja in kategorizira spremembe – gube in obarvanost kože.

Sistem temelji na primerjavi kož pacientov in prototipa tiskane slike. Uporablja se zgolj kot sredstvo komunikacije in ne kot orodje na katerem temeljijo klinična priporočila.

Tip 1 – brez gub

Zgodaj fotoostarela koža z blagimi pigmentnimi spremembami, brez keratotičnih sprememb z minimalno nagubanostjo kože. Pri  starost pacientov od 20 – 30 let se fotostaranje korigira z malo ali brez make-upa.

Tip 2 – začetna nagubanost

Zanki začetnega do zmernega fotostaranja. Spremembe se občutijo vendar ne vidijo. Ob nasmehu se pojavijo vidne paralelne gube. Starost približno 30 – 40 let, koža je za poškodbe bolj dovzetna.

Tip 3 – zmerna nagubanost

Predstavlja napredovalo fotostaranje z vidnimi diskromijami, telangiektazami z zmerno nagubanostjo, ki je vidna brez obrazne mimike. Pacienti so starejši od 50 let, koža predstavlja veliko tveganje poškodb.

Tip 4 – nagubanost

Predstavlja resno fotostaranje, koža je rumeno-sive barve. Koža je nagubana brez delčka normalne kože. Pacienti so stari od šestdeset let naprej. Koža je dovzetna za maligne spremembe.

Lancerjeva lestvica etnične pripadnosti (1998)

Sistem klasifikacije kože, ki od leta 1998 na osnovi Fitzpatrickovega tipa kože določa rasno pripadnost.

Goldmanova Svetovna klasifikacija (2002)

Je razvita za raziskavo reakcij različnih tenov kože na opekline in temnjenje, ter poseduje afiniteto za postinflamantorne pigmentacije.

Willis in Earlses lestvica (2005)

Predstavlja predlog novega sistema klasifikacije kože afriškega porekla: ten kože, reakcija na UV sevanje in postinflamantorna reakcija.

Taylorjeva lestvica hiperpigmentacije (2006)

Vizualna lestvica, ki vsebuje listke z 10 – 15 nians kože, ter do 100 variant različnih pigmentacij. Področje hiperpigmentacije se določi z barvo listka. Lestvica služi za oceno diskromije.

Robertsov sistem klasifikacije tipov kože

Predstavlja poskus, da se ustvari orodje, ki bi se lahko uporabilo v pomembnih konceptih strokovne komunikacije in posebnih potreb, tveganj in etnične podvrženosti kože. Zasnovana je na merilnem sistemu in kombinaciji Fitzpatrickove in Glogauove lestvice. Namenjena je oceni ustvarjanja pigmentacije, ter opisuje morfologijo gubanja kože. Vključuje tudi analizo podatkov, ki so pridobljeni z anamnezo. Verjetnost tvorjenja hiperpigmentacije je definirana z lestvico s sedmimi točkami, verjetnost tvorjenja gub z lestvico s šestimi točkami (atrofija, brez sprememb, makule, plak, keloid in keloidalni nodus). Uporaba lestvice omogoča determinologijo dolgoročnih vplivov številnih terapij in postopkov na koži.

Baumannov tip kože (2006)

Tržišče izdelkov za nego kože se je v zadnjih letih, ne glede na rast in razvoj, močno spremenilo. Zelo malo pa je bilo storjenega na dojemanju kakovosti in kalsifikacije kože. Sistem ocene tipa kože, ki profilira 16 tipov je razvila in v klinično prakso uvedla dr. Leslie Baumann. Sistem je primarno namenjen potrošnikom kozmetičnih izdelkov.

Sistem je dokaj enostaven in zajema naslednje termine: suha, mastna, kombinirana in občutljiva koža, ter vključuje štiri osnovne parametre kože: mastna nasproti suhi, občutljiva proti odporni, pigmentna proti nepigmentirani, ter zgubana proti gladki koži. Vsi navedeni parametri se med seboj ne izključujejo, ocena kakovosti kože pa je zasnovana na vseh parametrih, kar v praksi pomeni 16 potencialnih kombinacij.

To pomeni, da so različni kozmetični izdelki namenjeni suhi, odporni, pigmentirani in nagubani koži proti mastni, občutljivi, nepigmentirani in gladki koži.

Komentarji
Kategorija:   Novice, Splošno zdravje
Naslednji prispevek

Kdo mora do konca avgusta oddati novo vlogo CSD

maj 23, 2014 0