Razmerje med srčnimi boleznimi in bolezni dlesen znanstvenike zbližuje že dvajset let. Skupino znanstvenikov pod vodstvom Richarda Watta iz University Collegea v Londonu je zanimalo, ali umivanje zob vpliva na razvoj srčnih bolezni.
Strokovnjaki so analizirali podatke življenjskih navad več kot 11.000 odraslih Škotov (kajenje, telesna aktivnost, ustna higiena), ter njihove vnetne markerje v krvi.
Te podatke so povezali s podatki o hospitalizaciji in smrtnih primerih nastalih kot posledica kardiovaskularnih bolezni.
Ustna higiena in kardiovaskularne bolezni sta povezani
Rezultati raziskave so pokazali na splošno zadovoljivo oralno higieno, 62% sodelujočih je na redne preglede k stomatologu prihajalo vsake pol leta, 71% si je zobovje umivalo dvakrat dnevno.
Ko so v raziskavo vključili dejavnike tveganja nastanka kardiovaskularnih bolezni (socialni status, debelost, kajenje, družinska anamneza) so znanstveniki potrdili, da je slaba ustna higiena odgovorna za 70% višjo verjetnost obolevanja.
Ljudje s slabo ustno higieno so imeli znatno višjo količino vnetnih markerjev v krvi (C reaktivnega proteina in fibrinogena).
»Rezultati ne samo, da potrjujejo, temveč tudi krepijo hipotezo med povezavo oralne higiene in nevarnosti pojave kardiovaskularnih bolezni,« je zaključil Watt.