V bankah varno, a skoraj brez donosa

V Sloveniji v zadnjih 15 letih še nobena banka ni šla v stečaj, zaprli so le eno hranilnico in eno od manjših bank, a je centralna banka poskrbela, da so dobili varčevalci vse svoje vloge vrnjene. Denarna oblast si ni mogla privoščiti stečaja in vznemirjenja varčevalcev, ki so imeli ob koncu leta 2004 v bankah naloženih več kot 2292 milijard tolarjev, ti prihranki pa še naraščajo, kljub temu da se obrestne mere znižujejo. So namreč že v okviru maastrichtskega kriterija, enega od petih, ki jih mora Slovenija izpolniti za prevzem evra.

Razlik med obrestnimi merami za vloge od 31 dni do tistih nad enim letom skoraj ni več ali pa so v desetinkah odstotka. Julija 2005 so se obrestne mere za tolarske vloge v bankah v primerjavi z julijem 2004 po podatkih Biltena Banke Slovenije znižale za 0,3 do 0,1 odstotne točke, najbolj pri krajših ročnostih. Nominalna obrestna mera je okoli 3 odstotke letno. Ob vsem tem so od letošnjega januarja obresti na bančne vloge obdavčene: če dobi varčevalec več kot 300.000 tolarjev obresti, plača davek. V letu 2005 so obdavčene obresti v višini 10 odstotkov za tisti del, ki presega 300.000 tolarjev.

Vasilij Koman, izvršni direktor uprave v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), je povedal, da bistvenega zmanjševanja obsega varčevanj to leto še niso občutili, ugotavljajo pa nekoliko počasnejšo rast prihrankov v primerjavi z lanskim letom. "Vendar ocenjujemo, da to ni posledica obdavčitve obresti od bančnih vlog," je prepričan Vasilij Koman. Dodaja, da skušajo varčevalce kljub nizkim obrestnim meram pritegniti z raznovrstno ponudbo oblik varčevanja. V banki tudi ne opažajo, da bi državljani pretirano pogosto preusmerjali svoje prihranke v druge naložbene oblike. Tisti namreč, ki želijo dobiti "spodobnejše" donose za svoj denar, v bankah pač nimajo naloženega več denarja, kot ga potrebujejo sproti.

"Veliko ljudi še vedno zaupa klasičnim oblikam varčevanja. Seveda pa želimo zadovoljiti tudi potrebe drugih. Zato že vrsto let klasično bančno ponudbo dopolnjujejo posamezna podjetja iz naše finančne skupine, denimo trženje vzajemnih skladov KBM Infond pri bančnih okencih. S tem smo ponudbo varčevanj razširili tudi na tiste komitente, ki pričakujejo višje donose in so seveda za to pripravljeni prevzeti tudi večje tveganje. Varčevanje v banki pa je še vedno ena najbolj varnih oblik varčevanja," je povedal Vasilij Koman in dodal, da se za klasično varčevanja še vedno odloča veliko število komitentov srednje populacije in starejši občani, pa tudi mlajši niso več redkost.

1 – nominalna obrestna mera. 2) Po metodologiji ECB: za posojila z variabilno obrestno mero ne glede na ročnost in za posojila s fiksno obrestno mero do enega leta. Podatki za Slovenijo so ocenjeni iz podatkov osmih največjih bank po bilančni vsoti.

Vir: Bilten Banke Slovenije