Vloga materinega mleka v razvoju črevesne mikrobiote dojenčka

Za normalno rast in razvoj zdravega dojenčka zadošča izključno dojenje v prvih 6. mesecih, kasneje pa se poleg nadaljevanja dojenja uvaja dopolnilna prehrana do drugega leta ali še dlje. Dojenje ima bistvene prednosti pred umetno hrano tako za otroka kot za mamo. Ob samem dojenju se izloča hormon oksitocin, ki pomaga pri krčenju maternice, zato se maternica hitreje povrne v prednosečnostno stanje, poleg tega se zmanjša nevarnost poporodne krvavitve in materina telesna teža se hitreje vrne na normalno. Pri doječih materah se pojavlja manj rakastih obolenj maternice, dojk in jajčnikov. Z dojenjem se vzpostavlja stalna povezava med materjo in otrokom, obema daje občutek zadovoljstva, pripadnosti in varnosti, kar pripomore k temu, da se otrok pravilno razvija v socialnem in čustvenem smislu. Materino mleko predstavlja najcenejšo izbiro, ki je hkrati najbolj ugodna za samega otroka in mu je vedno dostopna. Dojeni otroci so načeloma bolj zdravi, saj preko materinega mleka dobijo veliko zaščitnih snovi in protiteles, kar jih varuje pred različnimi okužbami, zaščiti pa jih tudi pred alergijami. Sestava materinega mleka je prilagojena nezrelemu prebavnemu sistemu dojenčka, vsebuje tudi encime, ki aktivno sodelujejo pri prebavi, kar pomeni, da imajo dojeni otroci manj težav s prebavo. Za vzpostavljanje homeostaze v črevesnem epiteliju novorojenčka je ključnega pomena poselitev črevesja z bakterijami. Naseljevanje se začne takoj ob oz. po rojstvu, kasneje pa na sestavo črevesne mikrobiote dojenčka najbolj vpliva način prehranjevanja.

Vse bolj torej postaja jasno, da sta zdrava in uravnotežena prehrana doječe matere ter poselitev otrokovih prebavil z mikrobi v prvih dneh življenja zelo pomembna za otrokovo kasnejše zdravje in razvoj. Raziskovalci iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pod vodstvom prof. dr. Irene Rogelj, dipl. ing., in strokovnjaki iz Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pod vodstvom asist. dr. Boruta Brataniča, dr. med. in doc. dr. Nataše Fidler Mis, univ. dipl. inž. vodijo raziskavo, kjer preučujejo povezavo med prehrano matere, sestavo njenega mleka ter vzpostavitvijo mikroflore njenega otroka. V raziskavo vključujejo nosečnice do 33. tedna nosečnosti iz treh slovenskih regij: Ljubljana, Maribor in Izola s širšo okolico, ki nameravajo dojiti svojega otroka vsaj 6 tednov in dvakrat voditi 4-dnevni tehtani prehranski dnevnik (prvič v zadnji tretjini nosečnosti, drugič štiri tedne po porodu). Med raziskavo bodo nosečnice nadaljevale s svojo običajno prehrano, vsi biološki vzorci (kolostrum in zrelo materino mleko, urin matere ter mekonij in blato dojenčka), potrebni za opravljanje laboratorijskih analiz, pa bodo odvzeti brez posega v telo. Spremljali bodo tudi zdravstveno stanje dojenčkov, merili bodo gostoto materinih in otrokovih kosti, vsem preiskovankam pa na njihovo željo omogočili tudi vpogled v njihovo zdravstveno in raziskovalno dokumentacijo.

Celotno študijo je odobrila Komisija za medicinsko etična vprašanja Republike Slovenije. Vsi podatki o preiskovancih in njihovem zdravstvenem stanju bodo varovani kot del medicinske dokumentacije. Skupaj z vami, spoštovane nosečnice, bomo prišli do novih spoznanj in odprli nove poglede glede vloge materine prehrane ter njenega mleka na razvoj mikrobiote novorojenčka. Spremljali bomo najpomembnejše obdobje za zdrav začetek življenja, zato bodoče mamice in kasneje njihove malčke vljudno vabimo k sodelovanju.

Več informacij lahko dobite na spletnem naslovu www.moje-mleko.si, kjer se lahko prijavite na informativni sestanek. Na informativnem sestanku boste podrobneje seznanjene s potekom študije, povabljene pa boste tudi v študijo.