V predhodnih raziskavah, ki so jih izvedli na živalih, so vitamin D povezovali s spremembami pri razvoju možganov.
Za znanstvenike je bilo izredno presenetljivo spoznanje, da tudi višje koncentracije vitamina D lahko povečajo tveganje razvoja shizofrenije. Pred raziskavo so bili mnenja, da shizofrenijo povzroči zgolj nižja koncentracija omenjenega vitamina.
Vitamin D bi glede na njegove značilnosti lahko poimenovali tudi sončni vitamin. Vitamin D je v maščobah topen vitamin. Znanih je več aktivnih spojin, zato govorimo o vitaminih skupine D. Kalciferol ima najvišjo biološko vrednost, Ergokalciferol (D2) nastane iz provitamina ergosterola, ki je rastlinskega porekla, kolekalciferol (D3) pa je živalskega porekla.
Največ vitamina D vsebujejo ribja olja in ribe, mleko in mlečni izdelki, jajčni rumenjak, kvas in jetra.
Vitamin D je pomemben pri resorpciji kalcijevih ionov v prebavnem sistemu. Njegova prisotnost poveča absorbiranje magnezija in stroncija. Nujno potreben je za fiziološko koncentracijo paratiroidnega hormona in mobilizacijo kalcija in fosfatov iz kosti. Potreben je za formiranje kosti in za kalciniranje rahitičnih kosti. Z njim preprečujemo in zdravimo rahitis.
Uporablja se za krepitev imunskega sistema, preprečuje razvoj avtoimunskih bolezni, ter preprečuje nastanek malignih obolenj.