Tuesday, November 19, 2019
[Total: 1    Average: 5/5]

Vemo, da otroška radovednost nima meja, otroci imajo spolna nagnjenja v vsakem starostnem obdobju, in če se delamo, da jih nismo opazili, in se o njih ne pogovarjamo odkrito in pošteno, svojemu otroku onemogočamo, da bi spolnost sprejel kot normalen in naraven del odraščanja. Včasih nas kakšno vprašanje tudi preseneti, a poskusite odgovoriti, v pomoč vam bodo tudi knjige, ki smo jih izbrali mi oziroma jih o tej temi najdete v najbližnji knjižnici. Pomembno je, da upoštevate otrokovo starost, in to, kar smo odrasli že pozabili: otroštvo je obdobje, ki ima svoje zakonitosti. Otroci so takrat predvsem čustvena bitja, zato jim ne lažite. Ne obremenjujte jih s stvarmi, ki jih še niso sposobni razumeti. Otrokovo spolno življenje bo predvsem odvisno od tega, kako doživljajo svoje starše, se pravi, veliko je odvisno od vas, vašega odnosa do seksa in vašega čustvenega življenja. In še: pogovarjanje o spolnosti ne pomeni, da svoje otroke nagovarjate k zgodnejšim spolnim odnosom.
 

Od 3. do 6. leta starosti: Od kod pridejo otroci?

O tem se pogovarjamo, ko otroka to začne zanimati. Zadošča, če poveste, da dojenček zraste v mamini maternici, ne govorite mu, da ga je prinesla štorklja. Povejte mu na kratko, da se je rodil, ker sta se imela mami in oči rada. Lahko si pomagate s kakšno knjigo, mi priporočamo Naučimo se ljubezni (Roberta Giommi in Marcello Perrotta, DZS, 1993). Avtorja pravita, da je otrokovo telo najbolj primerno za spoznavanje sveta. Sproščeno in odprto soočenje s čustvi, občutki, ki nastajajo v telesu, pa so temelj za vzgajanje pravilne čustvenosti in socializacije v prihodnosti. Knjiga otroke spodbuja, naj razmislijo o tem, da so fantki ali punčke, ponuja bistvene informacije o spolnih organih pri obeh spolih ter o spremembah, ki nastanejo pri odraščanju. Slikanico gledate in berete skupaj z otrokom, poleg ilustracij in sporočil pa najdete tudi prostor za igre. S pomočjo igre se bo odnos med vami in otrokom lažje vzpostavil, hkrati pa boste lažje preverili prenos informacij.
 

Od 7. do 10. leta starosti: Kaj je seks?

Otrokov spolni razvoj se ne začne v najstniški dobi, ampak ko je še čisto majhen. Takrat otrok raziskuje svoje telo in kmalu ugotovi, da je spolovilo lahko vir užitka. Če se triletnik boža in dotika svojega lulčka ali lulike, je to zato, ker je prijetno in pri tem ne razmišlja o seksu. Povejte otroku, da je normalno, da se dotikamo sebe. Tudi erekcija pri fantkih je čisto normalna: dobijo jo, kadar se zabavajo s penisom, pa tudi ob drugih priložnostih, na primer ob jutranjem prebujanju, deklicam pa se navlaži nožnica. Ko ste jim razložili, kako se fantki in punčke med seboj razlikujejo (opisali ste jim spolne organe), jim razložite tudi to, kako nastane novo človeško bitje – otrok. Kako semenčica pride do jajčeca, ne razlagajte pravljice o štorklji. Poveste, da mamica in oči dasta očijev penis v mamino nožnico. Otroka vprašajte, kaj si on misli, da vidite, če ima v svoji glavi že kak odgovor. Če ne, mu poskušajte odgovoriti po najboljših močeh, tudi če vam desetkrat postavi enako vprašanje. Vzemite si čas, lahko to storite s pomočjo knjige Pogovorimo se o seksu (Robie H. Harris, Učila, 1997), za starše pa toplo priporočamo tudi knjigo Seks za začetnike (Jasminka Petrović, Zbirka Brez dlake na jeziku, družina Krumpak, 2002), kjer avtorica hudomušno in prijetno odgovori na še tako »težko« vprašanje o seksu.
Ker starši samozadovoljevanja ne omenjajo, ga imajo otroci pogosto za spotikljivo skrivnost. Običajno se začnejo otroci zadovoljevati med šestim in devetim letom starosti, odvisno od posameznega otroka in »poskočnosti« njegovih spolnih hormonov. Tudi samozadovoljevanje je normalno, otroku poveste le, da se z lulčkom ne sme igrati v dnevni sobi pred svojo teto. Kljub vsej odprtosti pa z otroki ni primerno premlevati podrobnosti iz vašega zasebnega spolnega življenja. A morate jim dati vedeti, da bo seks zabaven in pomemben del njihovega življenja.
 

Od 10. do 15. leta starosti: Kaj se dogaja z mojim telesom?

Vedno je dobro otroku razložiti, da se bo njegovo telo začelo spreminjati, ko bo odraščal. Te teme se boste morali v različnih obdobjih otrokovega življenja različno lotevati. Če ste ta dialog zamudili, ko so bili otroci mlajši, če ste prezrli spolna občutja, je lahko otroku, ki je zdaj najstnik, zelo nelagodno iznenada začeti govoriti o spolnosti. V nekaj letih otrok postane na videz že odrasel, hkrati pa mladostniku niso jasna vsa dejstva v zvezi s spolnostjo. Še vedno nekateri mislijo, da lahko zanosiš z oralnim seksom, in ne vedo, kako dobiš aids … Zato priporočamo, da jim predlagate, naj preberejo kakšno dobro knjigo, morda Blazno resno o seksu (MK, 1998) Dese Muck ali pa skupaj še enkrat prelistate knjigo Spolna vzgoja v vprašanjih in odgovorih (Tehnična založba Slovenije, 1994). Obdobje pubertete je čas velikih duševnih in tudi telesnih sprememb, a spet je le eno izmed otrokovih razvojnih obdobij. Starši velikokrat izgubijo stik z otrokom, ker jih ta pogosto zavrne ali užali. Na takšne odzive moramo biti pripravljeni. Odrasli se ne smemo odzvati z užaljenostjo, ker tako mladostniku sporočamo, da smo na isti ravni kot on. Vloga odraslih je pokazati, da smo z njimi, da nam lahko zaupajo in vprašajo karkoli, predvsem pa je naloga staršev, da jim pomagamo zgraditi trdno samopodobo. Kdaj bo vaš otrok postal spolno aktiven, je veliko odvisno od tega, kakšne odnose imate z mladostnikom. Ne gre za poučevanje in pridiganje, ampak za odnos, ki ga imaš ali pa ga nimaš s svojim otrokom. Kadar je zaupljiv in se otrok počuti varnega, ne bo tako hitro hrepenel po spolnosti. Kadar pa otroci tega ne čutijo doma, morajo svojo varnost iskati pri ljudeh zunaj. Zelo kmalu pride na vrsto spolnost, saj je med vrstniki tudi pomemben dokaz odraslosti. Vaša naloga je, da svoje otroke spodbudite k razmišljanju o lastni seksualnosti na konstruktiven način, ne pa, da boste vzgojili majhna, pri seksu nespametna bitja ali otroke, ki se bodo spraševali: »Če ne bom spala z njim, bo začel hoditi s kakšno drugo?«
 

Od 15. leta naprej: Konkretno o seksu, zaščiti, užitku…

Ne predavajmo svojim najstnikom, pač pa rajši vprašajmo in poslušajmo. Ko pogovor privede do spolnega odnosa, ki je že bil ali pa se še bo zgodil, nas bo verjetno nekoliko pretreslo, da je naš otrok že spolno aktiven, ali pa o tem že razmišlja. Nima smisla, da mu rečemo, da je za seks še premlad, raje se potrudimo, da naš najstnik sprejme svoje telo, da se ne spreminja za vsako ceno v slovenskega Jamesa Bonda ali Angelino Jolie. Povejmo mu/-ji, da mora, če se je odločil/-a za spolnost, razmisliti, ali je dovolj star/-a, da se sooči tudi z morebitnimi posledicami takšnega ravnanja, oziroma kako misli poskrbeti, da do njih ne bo prišlo. Aids, pa tudi nezaželena nosečnost, ni stvar, ki bi se zgodila »le drugim«. Vsak, ki je spolno aktiven, je tudi ogrožen. Da pa ne boste preveč »pametni«, mu/ji dajte v roko kakšno knjigo, recimo Seks od A do Ž Jane Pavanel (Meander, 2006). Mali leksikonček o seksu in zaščiti bi moral/-a prebrati vsak/-a najstnic/-a, ki se odpravlja na raziskovanje spolnih užitkov. 

Članek je bil objavljen v 10. številki revije O osebnosti (naroči).

 

Komentarji
Kategorija:   Novice, Razvoj otroka
Naslednji prispevek

Škrob pomaga pri prebavi in izboljšuje kri

junij 13, 2012 0