Zapleti pri nedonošenčkih

Nerazvita in nedozorela pljuča

Pri večini plodov se pljuča popolnoma razvijejo nekje v 36. tednu nosečnosti. Podobno kot otroci rastejo z različno hitrostjo, se posamezni plod razvija po svojih naravnih predispozicijah, zato so odstopanja in izjeme dokaj pogoste. V kolikor so zdravniki že diagnosticirali možnost prezgodnjega poroda se izvede amniocenteza  s katero se preveri zrelost plodovih pljuč. V nekaterih primerih se injicirajo steroidna zdravila, ki pospešijo razvoj fetalnih pljuč. Glavna skrb prezgodnjega poroda je namenjena prav razvoju novorojenčkovih pljuč. Nezrela pljuča se povezuje z naslednjimi zapleti:

·         Respiratorni distresni sindrom – nastane kot posledica pomanjkanja surfaktanta (snov oblaga notranjost alveol v pljučih in omogoča normalno širjenje pri dihanju). Zdravljenje vključuje dodatni kisik, uporabo respiratorja, nadtlak v dihalnih poteh, endotrahealno intubacijo in v hujših primerih dodajanje surfaktanta.

·         Prehodna tahipneja – je hitro in plitvo dihanje. Lahko se pojavi tako pri nedonošenčkih, kot tudi normalno donošenih dojenčkih. Okrevanje ponavadi traja manj kot tri dni. Ker imajo v tem stanju dojenčki težave s hranjenjem, se lahko potrebna hranila aplicirajo intravenozno. V tem primeru ni potrebe po dodatnem zdravljenju.

·         Bronhopulmonalna displazija – je stanje pri katerem se stanje otrokovih pljuč poslabša oz. kaže na propadanje pljuč. V tem primeru so pljuča še vedno tako nezrela, da tudi priklop na respirator ni zagotovilo vzdrževanja stalnega pritiska dihalnih poti. Nedonošenčki, ki so bili na respirator priklopljeni več kot 28 dni, imajo večjo verjetnost razvoja bronhopulmonalne displazije.

Pljučnica  

Zapleti nedonošenčkov povezani z dihalnimi težavami lahko privedejo do pljučnice. Pljučnica je okužba območja pljuč kjer se izmenjujeta kisik in ogljikov dioksid. Okužba preprečuje oz. ovira izmenjavo omenjenih plinov. Manjša izmenjava lahko privede do pomanjkljive oskrbe s kisikom. Zdravljenje vključuje antibiotično terapijo, dodatni kisik in intubacijo. Nezdravljena okužba je lahko smrtna, saj vodi v sepso ali meningitis.

Apneja in bradikardija

Apneja pomeni intervalno odsotnost dihanja. V kolikor novorojenček razvije intervale med katerimi je 10 – 15 sekundna pavza, je to znak za preplah. Bradikardija je zmanjšanje srčne frekvence. Srčna frekvenca novorojenčka ne sme biti nižja od 100 utripov na minuto. Ponavadi pomaga trepljanje ali preprosta masaža na hrbtu.

Okužbe

Nedonošenček še in razvil odpornosti na nekatere okužbe. Zaradi zaščite pred okužbami se novorojenček razvija v inkubatorju.

Zlatenica

Zlatenico povzroča nezmožnost presnove bilirubina v jetrih. Zdravljenje vključuje terapijo z lučjo, imenovano fototerapija. Postopek lahko traja od enega tedna do desetih dni.

Intraventikularna krvavitev

Nedonošenčki rojeni pred 34. tednom nosečnosti so, zaradi nezrelosti krvnih žil med porodom, izpostavljeni možganskim krvavitvam. Možganske krvavitve lahko povzročijo cerebralno paralizo, mentalno zaostalost in težave z učenjem. Intrakranialna krvavitev se pojavi pri 1:3 otrocih, rojenih med 24. In 26. tednom nosečnosti. V kolikor obstajajo indici prezgodnjega poroda, mati prejme zdravila, ki zmanjšajo tveganje hudih intrakranialnih krvavitev pri novorojenčku.

Hipotermija

Hipotermija oz. bolje, da zapišemo nezmožnost vzdrževanja telesne temperature, nastane kot posledica zelo tanke kožne gube in odsotnosti podkožnih maščob pri novorojenčku, zaradi česar ni sposoben samostojno vzdrževati normalne telesne temperature. Zdravljenje se enostavno izvede z dodatnimi grelniki.

Nerazvit gastrointestinalni sistem

Prebavni sistem novorojenčkov je premalo razvit, da bi absorbiral hranljive snovi. V takšnem primeru hranjenje novorojenčka poteka intravenozno. Po nekaj dnevih se poskuša dojenčka po cevki hraniti z materinim ali nadomestnim mlekom.

Anemija

Anemija je posledica nenormalno nizke vsebnosti rdečih krvničk v novorojenčkovem krvnem obtoku. Rdeče krvne celice so pomembne zaradi hemoglobina, ki je glavni prenašalec kisika v človeške celice. V kolikor je vsebnost rdečih krvnih telesc pri novorojenčku prenizka, stanje izboljšamo s krvno transfuzijo.

Arteriozni duktus – ductus arteriosus

Srčna motnja za katero je značilna odprta krvna žila imenovana ductus arteriosus ali Botallov vod, ki v fetalnem obdobju omogoča priliv krvi v aorto mimo pljuč. Plod proizvaja kemično spojino imenovano prostaglandin E, ki kroži po krvnem obtoku in omogoča da Botallov vod v nosečnosti ostaja odprt. Po porodu vsebnost prostaglandina E pade in vod zapre, kar dojenčku za normalno delovanje pljuč omogoča njihovo oskrbo s krvjo. Pri nedonošenčkih pa se lahko zgodi, da vsebnost prostaglandinov E ostane na isti ravni, ter posledično Botallovega voda ne zapre. Zdravljenje vključuje zdravila, ki ustavi ali upočasni izločanje prostaglandinov E.

Retinopatija

Retinopatija je potencialna povzročiteljica slepote. Najpogosteje se pojavi pri nedonošenčkih rojenih v 24- 26. gestacijske starosti in le redko prizadene rojene v 33. tednu nosečnosti. Retinopatije je več stopenj, od stopnje je odvisno zdravljenje. Zdravljenje vključuje lasersko operacijo ali kriokirurški poseg.

Nekrotizirajoči enterokolitis

Nekrotizirajoči enterokolitis je ishemična in vnetna nekroza črevesa. Povzroči jo slabši krvni obtok v črevesju, kar privede do okužbe črevesne stene. Zdravljenje vključuje intravenozno hranjenje in antibiotike. V hujših primerih se opravi operativni poseg.

Sepsa

Sepsa je bolezensko stanje, kjer patogene bakterije vstopijo v krvni obtok. Sepsa pogosto vodi v okužbo pljuč, ter lahko povzroči pljučnico. Zdravljenje je izključno antibiotično.