Sunday, January 26, 2020
[Total: 0    Average: 0/5]

Da zdrav otrok zraste v zdravega odraslega človeka, je cilj sleherne družbe in vseh ukrepov zdravstveno-socialnih služb. Primarna cilja sta: čim bolj zmanjšati obolevanje in preprečiti nastanek trajnih posledic za zdravje. Na zdravje organizma vpliva veliko dejavnikov. Na nekatere izmed njih lahko vplivamo (socialne razmere, prehranjevanje, prevencija s cepljenjem, izpostavljenost nalezljivim boleznim), medtem ko na druge (npr. dedni dejavniki) še ne moremo zadostno vplivati.

Področje zdravstvenega varstva, ki se začenja takoj po rojstvu in traja vse življenje, je prehranjevanje. Snovi, ki jih v obliki hrane vnašamo v organizem in, ki po kemični presnovi postanejo njegov sestavni del oziroma se uporabijo kot vir energije, so vsekakor temelj biološke moči organizma. Zadnja leta so šli nekateri nasveti o zdravi prehrani v skrajnost in sicer zaradi trajnega in nenehno navzočega strahu pred raznimi dodatki, ki jih živilska industrija uporablja pri predelavi hrane. Potrošniki pa smo zaskrbljeni tudi spričo najnovejših znanstvenih dokazov, ki potrjujejo domneve, da nekateri izmed pesticidov, ki se uporabljajo pri pridelavi hrane posegajo v ravnovesje hormonskega sistema pri človeku. Dodajmo še gensko spremenjene rastline – in zaskrbljenost ter nezaupanje marsikaterega od nas postane še kako razumljiva in smiselna. Vendar pa to vsekakor ni predmet tega poročila in tudi ni nekaj, s čimer bi se bilo treba neskončno obremenjevati, saj se vsem nevarnostim onesnaževanja okolja in hrane preprosto ni mogoče izogniti.

V Sloveniji se (predvsem na podeželju) še vedno srečujemo s predsodki in napačnimi predstavami v zvezi s hrano, zoper katere se moramo boriti z izobraževanjem in nato z odpravljanjem slabih navad. Tako je, npr. pojem zdravega otroka vezan za njegov tek in videz. To je sicer deloma prav, deloma pa zabloda. Tek je res znak zdravja, ker se kakršnakoli motnja splošnega stanja najprej pokaže kot zavračanje hrane ali nezmožnost zadrževanja hrane (driska, bruhanje). Po drugi strani pa je videz dobro rejenega otroka (t.j. debelega otroka) vezan za napačno pojmovanje zdravja. Dobro rejen otrok je pravzaprav otrok, ki ga hranijo z nekakovostnimi živili, v katerih prevladujejo koncentrirani ogljikovi hidrati in moka, premalo pa je ustreznih gradbenih snovi (proteinov, vitaminov in mineralov). Takšnoo napačno pojmovanje je, kot kaže, razširjeno med siromašnim prebivalstvom v razvitih državah, za zdravje otroka pa je enako škodljivo kot pomanjkanje hrane, s katerim se srečujejo v nerazvitem svetu Azije in Afrike.

Pogost problem v razvitem svetu je debelost v otroštvu kot posledica neustrezne prehrane. Bolezni srca in ožilja ter kasnejši infarkt, ki jih zasledimo pri odraslih, so poleg neizogibnih dednih dejavnikov, prav tako posledica slabega načina prehranjevanja od zgodnjega otroštva dalje. Pomanjkanje vitaminov, mineralov in elementov v sledovih, ki v zgodnjem otroštvu nima specifičnih simptomov in v tem primeru ne moremo govoriti o bolezni, se kaže v obliki pogostih infekcij, stalne utrujenosti, trebušnih bolečin, problemov s kožo, slabega uspeha v šoli itd. Ena izmed bolezni, ki je posledica pomanjkanja kalcija v prehrani in o kateri se zadnja leta veliko govori, je osteoporoza. Prizadene predvsem starejše ljudi, zlasti ženske po menopavzi, lahko pa se pojavi tudi veliko prej. V času adolescence, ko je ustvarjanje kosti najintenzivnejše, je mogoče veliko storiti za preprečevanje te bolezni.

Vir: Pliva

Komentarji
Kategorija:   Novice, Prehrana
Naslednji prispevek

Bolnišnice ali orožje?

junij 13, 2012 0