Monday, June 17, 2024

»Kljub temu pa odkritje za matere z lupusom ne pomeni dodatnega vznemirjanja, saj je absolutno tveganje, nastanka motnje iz spektra avtističnih obolenj, relativno nizko,« je dejala Evelyne Vinet, iz univerze McGill v Montrealu.


Raziskovalci predpostavljajo, da so v patogenezi lupusa pomembna protitelesa za receptor N-metil-D-aspartat (NMDA).

Dr. Vinet je rezultate predstavila na letnem simpoziju Ameriškega društva za revmatologijo.

Eksperimentalne raziskave so pokazale, da protitelesa povezana z lupusom, citokini, kot je npr. interleukin-6, vplivajo na razvoj fetalnih možganov in vplivajo na spremembe obnašanja pri potomcih.

Raziskovalci so obdelali največjo skupino otrok rojenih materam z lupusom, ki so bile po diagnozi vsaj enkrat hospitalizirane.

Odkrili so, da je 509 žensk z lupusom rodilo 719 otrok. V kontrolni skupini je sodelovalo 5.824 žensk, ki so rodile 8.493 otrok. Povprečna starost ženske je bila trideset let, povprečno obdobje nadzora je trajalo devet let.

Avtizem je bil pogosteje diagnosticiran pri otrocih mater z lupusom (1,4% : 0,6%). Povprečno obdobje diagnoze avtizma je bilo krajše pri otrocih mater z lupusom (3,8 : 5,7 let).

Analiza celotnih podatkov je pokazala, da se avtizem dvakrat pogosteje pojavi pri otrocih avtističnih mater, kot pri otrocih mater z lupusom (hazard ratio, 2,31; 95% interval zanesljivosti, 1,03 – 5,16).

Nihče od 18 otrok z avtizmom (od skupaj 1.925 otrok) ni bil izpostavljen antimalarikom, antidepresivom ali imunosupresivom. Eden izmed otrok mater z lupusom je bil izpostavljen kortikosteroidom in en antikonvulzivom.

»Zdravniki morajo pacientkam z lupusom, ki se odločajo za povečanje družine, nosečnost načrtovati v obdobju najmanjše aktivnosti bolezni,« je pojasnila dr. Vinet.

»Naša raziskava nosečnosti z lupusom je pokazala skupino proti-DNA protiteles, ki se lahko vežejo na antigene v možganih in povzročijo kognitivne poškodbe. Menimo, da lahko tako pojasnimo težave z učenjem otrok, ki so opaženi pri materah z lupusom. Prav ta spoznanja bodo pripomogla pri razvoju terapije, s katero bomo lahko zaščitili možgane,« je dejala dr. Betty Diamond, vodja Centra za avtoimune bolezni in mišično-skeletne motnje na Inštitutu Feinstein v New Yorku.

Naslednji prispevek

Raziskava o vitaminu D v nosečnosti

5 januarja, 2014 0