Analize ultrazvočnih slik 16-tih pacientov s postnatalno diagnozo fetalne kraniosinostoze, predstavljene na International Society of Ultrasound in Obstetrics and Gynecology world congress v Sydneyu so pokazale, da je odčitek možganske sence jasno prikazan v vseh primerih, celo tam kjer so lobanjski šivi samo parcialno spojeni.
Soavtor Gustavo Malinger, primarij na oddelku za ginekologijo in porodništvo (Tel Aviv Sourasky Medical Centre) pravi, da se diagnoza kraniosinostoze pogosto zelo težko postavi, še posebej v primerih, ko diagnoza zajame sagitalne šive, ali v primerih ko motnja ni dedna.
»Pri frontalnih šivih obstaja možnost diagnoze, saj je videz glave dokaj karakterističen. V tretjem tromesečju, ko se meri teža ploda ali kaj podobnega, se pogosto opazi, da nekaj ni v redu. Plodu se najpogosteje pristopi s strani, tako da se dobi aksialna ravnina, na ta način pa se sagitalni lobanjski šiv ne vidi,« pravi Malinger.
Odčitek možganske sence se pojavi zato, ker ni akustične odprtine skozi lobanjske kosti. V primerjavi z normalno možgansko anatomijo, zgleda kot ostro omejeno temno področje. Odčitek je jasen ne glede na pozicijo ploda, ter ne zahteva vizualizacije s 3D tehniko.
Pri vseh pacientkah so v času nosečnosti izvedli multiplanarni nevrosonografski pregled z vaginalno in transabdominalno sondo. Srednja gestacijska doba za postavljanje diagnoze je bil 29. teden nosečnosti. Diagnozo so pri petih primerih vzpostavili v tretjem tromesečju nosečnosti.
Dr. Malinger pravi, da je pri večni težjih primerih mogoče diagnozo postaviti v 22-tem tednu nosečnosti, vendar imajo kraniosinostoze tendenco kasnejšega razvoja v nosečnosti.
Prenatalna diagnoza ne zahteva nobene intervencije, vendar je pomembno izhodišče, da se starši z motnjo po porodu lažje spoprimejo. »Ko so starši enkrat obveščeni jih lahko pošljemo na pogovor h nevrokirurgu. V večini primerov pa motnja ni usodna,« je dejal dr. Malinger.
