Stres in Alzheimerjeva bolezen
Konstantno izpostavljanje stresu lahko poveča tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni, sugerira raziskava izvedena na živalih.
Beri daljeKonstantno izpostavljanje stresu lahko poveča tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni, sugerira raziskava izvedena na živalih.
Beri daljeRaziskava italijanskih znanstvenikov kaže, da je izpostavljanje dolgotrajnemu ali kratkotrajnemu stresu povezano z nižjo proizvodnjo spermijev.
Beri daljeRezultati švedskih znanstvenikov iz Karolinska Institutet kažejo, da stres pri ženskah povzroči povečano občutljivost na hrup.
Beri daljePri očetih prisoten stres v času materine nosečnosti, je povezan z višjim tveganjem težavnega obnašanja pri otrocih pred tretjim letom starosti, piše revija Pediatrics.
Beri daljeRaziskava v ZDA kaže, da so otroci staršev, ki so izpostavljeni večjemu stresu, bolj dovzetni za prekomerno telesno težo.
Beri daljeVeselje, družinska srečanja, opojne vonjave domačih dobrot, mir… To naj bi bile nekakšne smernice pravega Božiča, vendar prazniki ne minejo brez stresa, nervoze in počenih živcev.
Beri daljeMateram, ki so se zaradi različnih zunanjih dejavnikov skozi nosečnost prebijale s stresom, se pogosteje rodijo razuzdani otroci.
Beri daljeBritish Medical Journal je objavila nekoliko presenetljive rezultate, saj naj stres nebi vplival na uspeh IVF-a in drugih oblik oploditve z medicinsko pomočjo.
Beri daljeV nasprotju z do sedaj veljavnim prepričanjem ima stres neznaten dolgoročen vpliv na telesno težo, sugerira raziskava narejena s strani University College v Londonu.
Beri daljeFetalni distres je širok medicinski pojem s katerim opisujemo ogroženost ploda v maternici. Porod ni stresna izkušnja samo za otročnico, travmo doživlja tudi plod. Distres pa je mogoče odčitati tudi v času nosečnosti. V nosečnosti fetalni distres spremlja usposobljeno osebje in če se zdravstveno stanje ploda poslabša imamo na voljo različne možnosti za pomoč otroku.
Beri dalje