Nekategorizirano
Žitarice za zajtrk
Zajtrk je najvažnejši dnevni obrok, raziskave pa so pokazale, da vse večje število otrok, pred pričetkom pouka ne zajtrkuje.
Beri daljeRezultati iskanja: 'pouk'
Naglavne uši
Uš je žuželka brez kril- zunanji parazit človeka, je sivo bele barve in velika približno 3mm. Najpogosteje jih najdemo na zatilju in za ušesi. Včasih pa se skrijejo tudi v obrveh, trepalnicah ali se naselijo v moški bradi. Hranijo se izključno s krvjo.
Beri daljeUčitelj me ima na piki!
Šolske ocene imajo v družbi vedno večji pomen in že učenci se zavedajo, da je od ocen odvisna njihova prihodnost. Zato so vedno bolj občutljivi za morebitne krivice, povezane z nepravičnim ocenjevanjem. Če se to dogaja vedno pri istem učitelju, dobijo občutek, da jih ima učitelj na piki. Prenizko oceno učenci pogosto doživljajo kot učiteljevo maščevanje.
Beri daljeHiperaktivni otroci – 2. del
Lukova mama je maja prišla k meni in mi potožila: “Enostavno ne zdržim več! Vsako jutro kričim in ga opominjam, naj se končno spravi iz hiše. Pisanje domačih nalog poteka ure in ure. Če ne sedim zraven njega, ne dokonča nobene naloge. Ko mu želim pomagati, se začne jeziti name in vedno se konča s prepirom. Ker velikokrat ne dokonča nalog, učitelji mislijo, da mu je za šolo vseeno. Ne glede na vsakodnevne pogovore in prošnje, še vedno zganja svoje neumnosti. Nikoli vnaprej ne predvidi posledic svojih dejanj in vzbuja občutek, kot da mu je vseeno, če me z njimi prizadene. Je zelo neprilagodljiv, včasih eksplodira zaradi najmanjše malenkosti. To me tako razjezi, da kričim še jaz, to pa položaj še dodatno poslabša. Zdaj, ko je v dobi odraščanja, veliko več laže in se izmika. Vem, da ima težave z vzdrževanjem pozornosti, ampak zakaj še vse druge neumnosti?”
Beri daljeMami, jutri ne bi šel v šolo. Pišemo spis!
Otroci z dispraksijo sodijo med učence s skritimi primanjkljaji. Govorimo o približno deset odstotkih povprečno in nadpovprečno inteligentnih otrok, ki pa imajo težave na področju predelave senzornih informacij, načrtovanja, organizacije in izvajanja nekaterih gibov. Med njimi je štirikrat več dečkov. Njihova šolska uspešnost je odvisna od razumevanja okolja, prilagoditev v procesu izobraževanja, individualnih oblik pomoči in tehničnih pripomočkov.
Beri daljeOtroci z epilepsijo
Mojca je do vstopa v šolo obvladovala enaka znanja kot ostali otroci. Pri enajstih mesecih je shodila, hitro spregovorila, uporabljala kahlico in si zapomnila vse pesmice. V mali šoli je bila uspešna, pred vstopom v šolo je poznala že vse črke.
Beri daljeObremenjenost otrok ob zaključevanju ocen na koncu šolskega leta
Še eno šolsko leto se nezadržno bliža h koncu in pojavljajo se težave, ki jih prej pri otroku sploh nismo opazili ali pa niso bile tako izrazite.
Beri daljeKdaj je pravi čas za …
Čas je denar. Tudi ko gre za pomembne mejnike v otrokovem življenju, je dragoceno zadeti pravi trenutek. Če boste prepozni, bosta otrokova samozavest ali pa njegovo zdravje ravno tako načeta, kot če ga boste k rečem preveč priganjali. Da ne bi ugibali, kako in kdaj, vam ponujamo nekaj konkretnih nasvetov strokovnjakov.
Beri daljeHiperaktivni otroci – I. Del
Luka je bil že kot dojenček zelo zahteven, saj niti v otroškem vozičku ni hotel sedeti. Kot malček ni bil samo živahen. V pičlih nekaj sekundah je obrnil kozarec, stopil v lužo in še kaj. Poleg tega so starši z grozo opazovali njegove kaskaderske skoke, plezanje in nenehno tekanje. V vrtcu je bil zelo radoveden. Ko so drugi risali in barvali, je on raje tekal po sobi ali se igral s kockami. Skratka, vedno je delal po svoje. Tudi v šoli je bilo tako: drugi so sledili pouku in sedeli, on pa je zdržal pri miru največ pet minut. Učiteljice so govorile, da je zelo bister in da je škoda, ker se ne more umiriti in osredotočiti, da bi vsaj eno stvar naredil od začetka do konca. Težko je sledil navodilom, nagajal je sošolcem, razmetaval predmete, med poukom je pel in žvižgal … Igral je vlogo razrednega klovna – vsi so se mu smejali, ker je delal neumnosti in govoril smešne stvari. Imel je le malo prijateljev, saj jih je z nenavadnim vedenjem prej odbijal, kot pridobival.
Beri daljeSpinalna mišična atrofija
Spinalna mišična atrofija (SMA) spada med živčno-mišična obolenja. Pri tem obolenju gre za postopno propadanje mišičnih vlaken, kar najbolj prizadene mišice, ki sodelujejo pri plazenju, hoji, drži vratu in glave ter požiranju. Prizadete so mišice po vsem telesu, najbolj tiste, ki so blizu trupa (rame, boki, hrbet). Šibkost oziroma ohromelost mišic je pogostejša v nogah kot rokah.
Beri dalje