Zajtrk je pomemben
Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva. Telo čez dan potrebuje energijo, ki pa jo dobi s hrano.
Beri daljeZajtrk je najpomembnejši obrok dneva. Telo čez dan potrebuje energijo, ki pa jo dobi s hrano.
Beri daljeNeka italijanska učiteljica je matematične težave petih učencev spremenila v uro spolne vzgoje.
Beri daljeKo je odraščala generacija sedanjih staršev, so od svojih pogosto slišali reklo: »Kar znaš, to veljaš.« Z njim so hoteli svoje otroke spodbujati k učenju, s katerim bi nekoč prišli do kruha, kot so tudi radi rekli. Ta rek seveda v vseh letih niti malo ni izgubil na veljavi, a če si položaj ogledamo od bliže, nam kmalu postane jasno, da so ga starši verjetno vzeli malce preveč zares. Danes namreč ne velja več le zgornji rek, temveč se je k sodobni vzgoji vedno bolj priključila tudi filozofija »v vrtcu bo morda že prepozno.« S tem zagovorniki tovrstnega razmišljanja skušajo starše spodbuditi k čim zgodnejšemu usmerjanju v številna, praviloma intelektualna področja, na katerih se naj otrok začne razvijati, če hočemo, da bo odrasel v človeka z vsestranskimi potenciali.
Beri daljeSLOVENIJA – Po dveh mesecih pouka bodo otroci dočakali prve počitnice. Če štejemo še vikenda, si bodo lahko kar za devet dni oddahnili od pouka. Ta čas pa lahko prijetno združijo s koristnim in se udeležijo katere izmed organiziranih delavnic ali varstev.
Beri daljeSeptember za mnoge pomeni predvsem začetek pouka, novo šolsko leto in seveda – konec počitnic, s tem pa tudi slovo od poletnih užitkov – lenobnega poležavanja ob morju, sproščenega pohajkovanja, potovanj in tudi dopustniško razkošnega gledanja televizije. Čeprav vsi vemo, da s televizijo lahko vedno računamo. Vsak dan, vsako jutro, vsak večer, vsako popoldan, vsako noč – kadarkoli. Treba je samo pritisniti na gumb. In nato nas uči, zabava, informira, odpravlja tišino, odganja samoto, razvaja, sprošča, pa tudi jezi in živcira. Televizija živi z nami, ob nas, v nas. Ždi v naših glavah in se nam plazi pod kožo.
Beri daljeLONDON – Računalniške igre naj bi postale učni pripomoček, ki bi učenca motiviral, ućitelju pa omogočil lažje predavanje snovi. Za opis druge svetovne vojne bi lahko učitelj "predpisal" igranje igrice Call of Duty, za raziskovanje fizikalnih pravil kinetike pa dirkačino Need for speed. Zaenkrat samo v teoriji.
Beri daljeZadnje čase se vse več govori o hiperaktivnosti. Nekateri menijo, da starši s hiperaktivnostjo zgolj opravičujejo slabše šolske dosežke ali neprimerno vedenje otroka. Drugi so prepričani, da preveč otrok dobi to diagnozo in da zdravniki prehitro predpišejo zdravila za nadzorovanje vedenja.
Beri daljeDan, ko otrok prvič prestopi šolski prag, je velik dogodek ne le zanj, temveč tudi za starše. Rumena rutica okoli vratu ne označuje le začetka šolanja, ampak dolgotrajno pot do izobrazbe in poklica. Pot, na kateri leži vse polno majhnih in večjih ovir
Beri daljeLuka je ves preznojen sedel v šolski klopi. Ura na steni je tiho tiktakala … še sedem minut do zvonjenja. Zagotovo ga bo poklicala, da bo moral glasno brati, zagotovo … Zdaj zdaj ga bo poklicala. Spet bo kot zadnjič, ko se je pri glasnem branju polulal v hlače in so ga sošolci zmerjali, da je zaostal in neumen, ker v petem razredu še vedno ne pozna vseh črk in ne zna brati … “Dojenček, butec!” Ura na steni je še vedno počasi tiktakala, kot da se je zarotila proti njemu. Učiteljica je dvignila glavo, da bi določila novega bralca. Pogledala je po razredu … Luku je zašumelo v glavi, zdaj je konec z njim, pogledala je proti njemu … Lu…cija, prosim, če nadaljuješ.” Lucija je prebrala nekaj besed in zadonel je šolski zvonec, zvonec Lukove odrešitve. “Danes sem imel srečo!”
Beri daljeDispraksija, ki povzroča težave z gibanjem, koordinacijo, organizacijo in pri predelovanju senzornih informacij, je skrita motnja, ki lahko otroka vodi v številne učne in socializacijske težave. Pogosto je ta motnja spregledana.
Beri dalje