Placentarna insuficienca spada med motnje delovanja posteljice. V večini primerov ne gre za primarno motnjo, ampak je sekundarno izzvana z drugimi zdravstvenimi težavami v nosečnosti. Za motnjo je značilna nezadostna oskrba ploda s kisikom in hranljivimi snovmi, prav tako pa je v obratni smeri ovirana detoksikacija ploda.
Beri daljeLedvični kamni so trdi minerali, ki se razvijejo iz kristalov v urinu. Glavni gradniki so ponavadi kalcij, sečna kislina, cistin in sečni kristali imenovani struviti. Nosečnost sicer ni obdobje za katero je značilna višja progresivna stopnja nastanka ledvičnih kamnov, vendar je samo zdravljenje veliko bolj zapleteno.
Beri daljeZa večino žensk zanositev po splavu ni težka niti problematična. Splav je lahko spontan, ali arteficielni, ki se ga izvede zaradi kromosomskih napak, ali nepravilnega razvoja ploda. V Sloveniji je zakonsko dovoljen tudi arteficielni splav za preprečevanje nezaželene nosečnosti, ki pa je samoplačniški.
Beri daljeVeliko časa sem namenil raziskovanju in ocenjevanju raziskav, ki nosečnice za biološko normalen razvoj ploda usmerjajo v zdrav način prehranjevanja, kateri minerali in vitamini so življenjskega pomena za normalen razvoj ploda in katerim substancam se je v nosečnosti bolje izogniti oz. se jim popolnoma odpovedati. In kateri minerali in vitamini so potrebni za zdrav intrauterin razvoj ploda?
Beri daljeNe bi bile Slovenke/ci, če se nebi tudi pri tej, na videz lepi in nedolžni temi, razdelili na dva bregova, ki ju ločuje globok prepad. Goreče in na trenutke žaljive razprave, zagovornic in nasprotnic dojenja, ki jih lahko prebiramo na forumih in socialnih omrežjih, so me vzpodbudile, da sem pobrskal po naših arhivih z raziskavami na temo dojenja in v kopici materiala izdvojil tiste, ki vplive dojenja prikažejo v lepi, nekatere, ni jih prav veliko, pa v nekoliko slabši luči. Že v uvodniku pa lahko zapišem, da je pozitivnih lastnosti bistveno več in z obrestmi odtehtajo morebitna tveganja, ki jih predstavlja tistih nekaj manj vzpodbudnih.
Beri daljeRes je, da so prve nosečnosti pri štiridesetih letih in več proporcionalno gledano dokaj redke, v zadnjih dvajsetih letih dokaj hitro naraščajo. Verjetnost spočetja v enem mesecu pade samo na 5%, pogosteje pa se pojavijo tudi težave v nosečnosti, porodu in zdravju otroka.
Beri daljeŽivljenjski stil določa, da se vse več žensk za prvega otroka odloči šele po tridesetem letu starosti. Šolanje in nato služba, ki zagotovita določene prednosti v smislu samostojnosti in boljšega socialno-ekonomskega statusa, zagotovo pripomoreta brezskrbnemu življenju novega družinskega člana. Kako pa nosečnost vpliva na fizično, ter čustveno zdravje v teh letih? Kakšna so morebitna tveganja?
Beri daljeEncefalokela predstavlja protuzijo dela možganske hemisfere ali možganske ovojnice (mening) skozi deformacije lobanje. Umeščamo jo med defekte razvoja živčnega sistema.
Beri daljeSe sprašujete kdaj je pravi čas za načrtovanje družine, vprašanj pa je več kot odgovorov nanje? Težko je podati pravi odgovor, vsako obdobje ima svoje prednosti in slabosti. Tudi strokovnjaki so deljenega mnenja. Pri dvajsetih boste vsekakor imele več energije za nego, skrb in igro z otroki, vendar manj finančnih sredstev in življenjskih izkušenj. Kako pa nosečnost vpliva na fizično, ter čustveno zdravje v teh letih? Kakšna so morebitna tveganja?
Beri daljeIntestinalna obstrukcija izzvana z gostim in suhim mekonijem (prva stolica novorojenčka) se pojavi pri 10 – 15% novorojenčkih s cistično fibrozo. Bolezen, za katero je značilna nenormalna sekrecija vseh eksokrinih žlez, se deduje avtosomno recesivno.
Beri dalje
