Brez skrbi v novo šolsko leto!
Se tudi vam zdi, da se letošnje počitnice iztekajo s svetlobno hitrostjo? Jesensko izpitno obdobje nas je že dohitelo, do novega študijskega leta pa ni več dolgo.
Beri daljeRezultati iskanja: 'branje'
Vpliv igre na otrokov razvoj
V otrokovem življenju je veliko prelomnih trenutkov in eden izmed njih je prav gotovo začetek šolanja. Pri starših pogosto prevladuje zmotno mnenje, da mora učenec ob vstopu v šolo že brati in pisati. S prezgodnjim učenjem branja pa silimo prav v čas, ki je primeren za razvoj govora in jezika. Kasneje ti učenci niso v šoli prav nič bolj uspešni od tistih, ki so se branja naučili v prvem razredu. Res pa je, da nekateri otroci znajo brati in pisati že pred vstopom v šolo, ne da bi jih kdo posebej poučeval ali spodbujal. To pomeni, da so za opismenjevanje dozoreli prej kot večina povprečno razvitih otrok. To so lahko zelo bistri otroci , ali pa imajo izredno razvite sposobnosti, ki jih zahteva branje. Vendar pa je za uspešno delo v prvem razredu pomembno le, da imajo otroci razvite tiste duševne sposobnosti, ki bodo učencem omogočile, da bodo branje in pisanje osvojili brez večjih naporov. Pomemben pokazatelj duševnega razvoja pa je prav govor. Veliko možnosti za razvoj govora daje otrokom igra vlog, ki jo srečamo v svobodni igri, ko se otroci igrajo šolo, trgovino ipd. Otroci najpogosteje igrajo vloge ljudi in živali, ki jih v takem primeru poosebijo, zato so primerne za razvoj govora in socializacije. V igrah včasih tudi pišejo, berejo, računajo, pojejo, plešejo in slikajo. Igra nastaja kot notranja otrokova potreba po gibanju, dejavnosti in delovanju. Otroka ni potrebno ne učiti in ne spodbujati k igri, omogočiti pa mu moramo, da se v svoji starosti primerno igra. V igri razvija svoje funkcije, različne sposobnosti, hkrati pa si pridobiva izkustvo. Tudi posamezne dispozicije se ne morejo same po sebi razviti v sposobnosti. Potrebni so ustrezni vplivi okolja in otrokova lastna aktivnost. Poleg dispozicij in dejanskih možnosti za razvoj, ki jih nudi okolje, je otrokova aktivnost pomemben dejavnik, ki omogoča, da otrok svoje možnosti za duševni razvoj do kraja razvije. V tej zvezi dojamemo nenadomestljivo vlogo otroške igre za otrokov celostni osebnostni razvoj. Če se otrok ne želi igrati, je to navadno znak za težave v njegovem telesnem in duševnem razvoju. V duševnem razvoju so tako prikrajšani tisti otroci, ki jim starši ne dajejo prilike za igro. To se dogaja tudi v družinah, kjer so starši prezaposleni. Tudi šolski otrok mora imeti čas za igro. Izkušnje so pokazale, da so v kasnejšem življenju odpornejši in osebno uravnovešeni tisti, ki so se ustrezno razživeli v igri.
Beri daljePočitnice od A do Ž
Prišel je čas, ko bomo zaklenili vrata svojega doma in pohiteli počitnicam naproti. Naj bodo te zdrave, sproščujoče in zabavne od A do Ž.
Beri daljeMami, jutri ne bi šel v šolo. Pišemo spis!
Otroci z dispraksijo sodijo med učence s skritimi primanjkljaji. Govorimo o približno deset odstotkih povprečno in nadpovprečno inteligentnih otrok, ki pa imajo težave na področju predelave senzornih informacij, načrtovanja, organizacije in izvajanja nekaterih gibov. Med njimi je štirikrat več dečkov. Njihova šolska uspešnost je odvisna od razumevanja okolja, prilagoditev v procesu izobraževanja, individualnih oblik pomoči in tehničnih pripomočkov.
Beri daljeOtroci z epilepsijo
Mojca je do vstopa v šolo obvladovala enaka znanja kot ostali otroci. Pri enajstih mesecih je shodila, hitro spregovorila, uporabljala kahlico in si zapomnila vse pesmice. V mali šoli je bila uspešna, pred vstopom v šolo je poznala že vse črke.
Beri daljeTelevizija lahko zelo škodi razvoju otrok
Otroci, ki gledajo preveč televizije, imajo težave z učenjem, prav tako pa je manj verjetno, da se bodo kdaj vpisali na univerzo.
Beri daljeBrez pravljic ni otroštva
Če vzamemo najbolj preprosto kratko pravljico in želimo ugotoviti, o čem pravzaprav govori, bomo v njej zelo hitro našli vrednote in vso paleto čustvenih stanj, ki jih doživljamo: ljubezen, poštenje, dobroto, resnico, laž, izkoriščanje, veselje, žalost, smrt, prevaro, dobrohotnost, ljubosumnost, zavist, bolezen, starost itd. To so vsebine, ki nikoli niso do konca izrečene in ki lahko naredijo naše življenje lepo – pravljično, ali seveda obratno. V pravljicah so osebe in motivi podani v simbolični obliki, kar jim daje čarobnost in čudežnost. Otroci, ki so v svojem notranjem doživljanju celostno naravnani na sprejemanje vtisov, zelo dobro razumejo sporočilo pravljic. To dokazujejo tudi s tem, ko želijo še in še poslušati vedno isto pravljico. Pravljice se ne naveličajo niti v dobi odraščanja, ker v vsakem obdobju odkrijejo v njej nekaj novega; sporočila nagovarjajo njihove stiske, upe in najrazličnejša čustva. Ker poslušajo pravljico večkrat, se jim avtomatično odpirajo nova spoznanja in rešitve, ki pomembno vplivajo na njihovo zorenje. Straši in vzgojitelji bi otrokom velikokrat radi olajšali pot k njihovi samostojnosti, vendar nam tako pravljice kot življenje kažejo, da jim s tem samo škodujemo. Otroci si morajo sami izboriti svoje mesto v življenju, ker se bodo le tako doživljali kot svobodni in ustvarjalni posamezniki.
Beri daljeHiperaktivni otroci – I. Del
Luka je bil že kot dojenček zelo zahteven, saj niti v otroškem vozičku ni hotel sedeti. Kot malček ni bil samo živahen. V pičlih nekaj sekundah je obrnil kozarec, stopil v lužo in še kaj. Poleg tega so starši z grozo opazovali njegove kaskaderske skoke, plezanje in nenehno tekanje. V vrtcu je bil zelo radoveden. Ko so drugi risali in barvali, je on raje tekal po sobi ali se igral s kockami. Skratka, vedno je delal po svoje. Tudi v šoli je bilo tako: drugi so sledili pouku in sedeli, on pa je zdržal pri miru največ pet minut. Učiteljice so govorile, da je zelo bister in da je škoda, ker se ne more umiriti in osredotočiti, da bi vsaj eno stvar naredil od začetka do konca. Težko je sledil navodilom, nagajal je sošolcem, razmetaval predmete, med poukom je pel in žvižgal … Igral je vlogo razrednega klovna – vsi so se mu smejali, ker je delal neumnosti in govoril smešne stvari. Imel je le malo prijateljev, saj jih je z nenavadnim vedenjem prej odbijal, kot pridobival.
Beri daljeKako napisati življenjepis?
Splošno lahko za življenjepis in CV uporabimo izraz osebna predstavitev. Izraz življenjepis se uporablja bolj za esejski tip osebne predstavitve, medtem ko uporabljamo izraz CV za strukturirano, tabelarično obliko osebne predstavitve. CV je torej življenjepis, podan v pregledni in jedrnati obliki.
Beri daljeLibido
Zmanjšana želja po spolnosti ali celo njena odsotnost je v sodobnih partnerskih zvezah, ki jim tempo narekuje divji vsakdan, nekaj pogostega in običajnega. Pa to ni, kot mnogi mislijo, bolezen; je le prehodno obdobje, »stanje«, ki ga morata partnerja prepoznati in rešiti skupaj. Z veliko sporazumevanja, razumevanja in vzajemne podpore. Predvsem pa moramo, če se sami srečujemo z nizkim libidom, pri sebi razčistiti, kaj nasploh pričakujemo od spolnosti in partnerske zveze, kaj si želimo, kako bi radi osrečili sebe in partnerja − ter pri doseganju zastavljenih ciljev tudi dejavno sodelovati. Saj poznate tisto: seks se začne v glavi in možgani so naš najpomembnejši spolni organ?
Beri dalje