Kaj zadržuje oblake na nebu?, Kako postane ogenj vroč?, Kam gre veter, ko preneha pihati?, Ali je Bog poročen? … So vprašanja našega malčka okrog tretjega, četrtega leta, ki je kot premikajoča se škatlica vprašanj.Okrog petega leta imajo otroci izoblikovan osnovni odnos do učenja, odnos, ki se oblikuje na osnovi odzivov njihovih staršev na zgodnje odkrivanje.
Beri daljeZadnje čase se vse več govori o hiperaktivnosti. Nekateri menijo, da starši s hiperaktivnostjo zgolj opravičujejo slabše šolske dosežke ali neprimerno vedenje otroka. Drugi so prepričani, da preveč otrok dobi to diagnozo in da zdravniki prehitro predpišejo zdravila za nadzorovanje vedenja.
Beri daljePosameznik je enkratna in neponovljiva psihofizična celota. Vse življenje vpija informacije iz okolja, jih na svoj način preoblikuje in si gradi pojem samega sebe. Tako nastaja njegova samopodoba.
Beri daljeDan, ko otrok prvič prestopi šolski prag, je velik dogodek ne le zanj, temveč tudi za starše. Rumena rutica okoli vratu ne označuje le začetka šolanja, ampak dolgotrajno pot do izobrazbe in poklica. Pot, na kateri leži vse polno majhnih in večjih ovir
Beri daljePlavanje je velikega pomena za življenje. Znanje plavanja je zelo pomembno za preventivo pred utapljanjem. Znanje plavanja omogoča ukvarjanje z različnimi vodnimi športi (potapljanje, sinhrono plavanje, hitrostno plavanje, skoki v vodo, vodna košarka, vaterpolo, jadranje na deski …). Plavanje predstavlja druženje, izkoristek prostega časa, dvig samozavesti, pozitivno vpliva na psihosocialni in gibalni razvoj otrok itd.
Beri daljeAnže je zdaj odrasel in srečno poročen moški. Pri njem ne opazimo nič posebnega. Prvič, ko sem ga videla odpirati konzerve s švicarskim nožkom, pa mi sprva ni bilo jasno, zakaj mu gre tako zelo težko od rok. Saj je vendar tako preprosto. Ko sem mu ponudila pomoč, mu je bilo sprva malce nerodno, nato pa je le popustil. Tako sem tudi izvedela njegovo zgodbo. Anže je levičar.
Beri daljeLuka je ves preznojen sedel v šolski klopi. Ura na steni je tiho tiktakala … še sedem minut do zvonjenja. Zagotovo ga bo poklicala, da bo moral glasno brati, zagotovo … Zdaj zdaj ga bo poklicala. Spet bo kot zadnjič, ko se je pri glasnem branju polulal v hlače in so ga sošolci zmerjali, da je zaostal in neumen, ker v petem razredu še vedno ne pozna vseh črk in ne zna brati … “Dojenček, butec!” Ura na steni je še vedno počasi tiktakala, kot da se je zarotila proti njemu. Učiteljica je dvignila glavo, da bi določila novega bralca. Pogledala je po razredu … Luku je zašumelo v glavi, zdaj je konec z njim, pogledala je proti njemu … Lu…cija, prosim, če nadaljuješ.” Lucija je prebrala nekaj besed in zadonel je šolski zvonec, zvonec Lukove odrešitve. “Danes sem imel srečo!”
Beri daljeO nadarjenosti in nadarjenih posameznikih se v zadnjem času govori vse več. V resnici pa težko določimo, kakšne otroke lahko štejemo med nadarjene. Žal je slovenski šolski sistem še vedno naravnan tako, da podpira mislece z dominantno levo možgansko polovico (to pomeni, da so otroci dobri pri matematiki, logiki, fiziki ipd.), drugi pa se pogosto zdijo zasanjani umetniki, boemi in sanjači s prenizko motivacijo za učenje, iz katerih najbrž nikoli ne bo nič. Podobno miselnost je opaziti tudi med starši in drugimi odraslimi.
Beri daljeNabit urnik šolskih obveznosti, nalog, odgovornosti, izven šolske dejavnosti, napetost, utrujenost…
Vsako leto znova govorimo o istih pritiskih, katerim so podvrženi naši otroci. Pa kot da se ne premakne z mrtve točke. Otroci so vsako leto izpostavljeni hudim naporom, kljub temu da se tudi mnoge šole trudijo biti bolj elastične, bolj razumevajoče do otrok. Navkljub dobri volji pa morajo izpolniti vse zahteve in slediti vsem detajlom učnih programov.
