Zbogom afte
Ljudje pogosto trpijo za bolečimi ulceroznimi spremembami v ustni votlini, ki jih v glavnem povzroča (poleg pekoče in prezačinjene hrane) preobčutljivost na salicilate v živilih.
Beri daljeLjudje pogosto trpijo za bolečimi ulceroznimi spremembami v ustni votlini, ki jih v glavnem povzroča (poleg pekoče in prezačinjene hrane) preobčutljivost na salicilate v živilih.
Beri daljeRešitev je namreč povsem preprosta in se skriva v izbiri hrane, ki jo vnesemo v telo – ta naj bo zdrava in okusna, predvsem pa naj vsebuje manj kalorij, kot jih čez dan porabite. Se vam že kaj svita? Seveda, idealna hrana za vitko telo sta sadje in zelenjava!
Beri daljeSte kdaj pomislili, da z vašimi prehranjevalnimi navadami škodujete vašemu srcu? Rešite spodnji test in ugotovite ali dobro skrbite za svoje zdravje in vaše srce.
Beri daljeZa nami je dolga mrzla zima, mi pa se kot medvedki iz zimskega spanja že počasi prebujamo v vedno toplejše dneve. Zima je bolj kot ne čas pasivnosti, manj se gibljemo, saj so dnevi krajši, mraz je, zato se nam ponavadi manj ljubi gibati. Povrhu še nekoliko pretiravamo s hrano, ki nam lepša dolge večere. Ko se zima začne poslavljati in je končno čas, da zredčimo garderobo, odkrijemo, da smo pravzaprav pridobili nekaj kilogramčkov. Pa se potrudimo in skupaj izgubimo med zimo pridobljeno težo.
Beri daljeWilliamsom, najbolj znani in vodeči svetovni nutricist, je sestavil listo 20 osnovnih živil, ki podaljšujejo življenje.
Beri daljeLaboratorijski eksperimenti na hi-tech mikroskopu so pokazali, da rastlinska vlakna zavirajo delo proteina Gal3, ki povzroča raka.
Beri daljeOsnovno pravilo barvne diete je, da se vsak dan v tednu potrudimo zaužiti živila druge barve. Na ta način v telo vnašamo različne nutriente.
Beri daljeVeč silicija – manj celulita
Pri pomanjkanju silicija koža postane nagubana in neprožna, pojavi se celulit, lasje in nohti so krhki, lomljivi in brez leska, vezivno tkivo v arterijah, kitah in sklepih je manj prožno, kosti in hrustanec pa krhki. Temu se lahko izognemo tako, da nenehno obnavljamo zaloge silicija, zaradi česar je redno uživanje silicija ključnega pomena. Toda pri izbiri prehranskega dopolnila kot vira silicija moramo biti pozorni.
Silicij je sestavni del vseh živih organizmov, tako rastlin kot tudi živali. V zemeljski skorji je drugi najpogostejši element, medtem ko je v našem telesu prisoten zgolj v sledovih, saj ga je vsega skupaj samo 1,4 g. Velik del ga vsebujejo celice, ki se hitro delijo (lasje, nohti, koža …), nujno potreben je tudi za vsa vezivna tkiva, kosti in hrustanec. Človeški organizem ne zmore tvoriti silicija, zato ga moramo nenehno dobivati s hrano. Silicij je najti v številnih živilih, kot so grah, soja, integrirana žita, grozdje, repa, rjavi riž, ječmen … Večje količine silicija vsebujejo njivska preslica in diatomeje. V mesu ga skorajda ni.
Raziskava, narejena v Ameriki je pokazala, da ženske, ki na dan pojedo 30 g arašidov, zmanjšajo tveganje za bolezni srca.
Beri daljeVsakdanjik večine mamic z dojenčkom izgleda nekako takole: od pižame ali domače halje se običajno poslovijo šele okrog poldneva, na zamujeni zajtrk pa začno misliti šele takrat, ko jim v želodcih že pošteno ropota od lakote. Torej – skrajni čas je, da nekaj zaužijete. Ampak kaj? Nekaj piškotkov, ki bi jih poplaknile s kavo, pest čipsa ali tablico čokolade? Ne, zagotovo in odločno NE!
Beri dalje